Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
S tekom sem se začela ukvarjati pred 11 leti, ko je moja hčerka začela hoditi v 2. razred OŠ in me je nekega dne poklicala njena učiteljica v službo, da hčerka potrebuje suha oblačila, ker je zunaj padla in je mokra. Bil je turoben novembrski dan in da je ne bi zeblo, sem hitro tekla domov po oblačila, nato v šolo, jo preoblekla in tekla nazaj v službo. V službi sem začela premišljevati, zakaj pa ne bi čez zimo tekla, ko ne morem kolesariti (bila sem strastna gorska kolesarka), da mi kondicija ne bo preveč upadla. Tako sem si nabavila vso potrebno opremo in začela s tekom. Na začetku sem delala tipične začetniške napake, tekla sem po peti in najhujša je bila ta, da sem tek vzela smrtno resno in tekla vsak dan, dokler se mi ni vnela pokostnica. S tekom sem nato nadaljevala bolj postopoma, najprej malo prekinitve, potem pa samo nekajkrat na teden. Veliko tekaške literature sem prebrala in se učila na svojih napakah, tako da danes pogosto z nasveti pomagam sotekačem in začetnikom, ki mislijo da je tek samo to, da obuješ tekaške copate in začneš teči, vmes se ti pa ne more nič zgoditi. Teči je treba z glavo. Ko je prišla pomlad sem bila s tekom že tako zasvojena, da je kolo pristalo na drugem mestu in je tam še vedno. Nikoli si nisem mislila da mi bo prav tek tako zelo prirasel k srcu.
Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Pri teku mi je najbolj všeč prav ta svoboda, povezanost z naravo in ker s svojimi lastnimi nogami in energijo premagaš velike razdalje, brezpotja, hribe in vse poti, kar si jih lahko zamisliš. Poleg vsega pa še neznansko uživaš in se počutiš vsak dan močnejšega, takega, da bi lahko gore premikal.
Kaj ti je tek dal?
Tek mi je dal ogromno samozavesti, povezanosti z naravo, drugačen pogled na svet, probleme rešujem drugače, z več energije in pozitivnega razmišljanja. S tekom sem si pridobila veliko čudovitih prijateljev, ki jih drugače ne bi nikoli spoznala.
Kako potekajo tvoji treningi?
Moji treningi potekajo odvisno od časa. Enkrat na teden treniram pri Romanu Kejžarju, ostale treninge pa si določam sama, po navadi naredim od tri do pet treningov na teden, razdalje so pa zelo različne od 10 do 24 km. Motivacije ne rabim, ker v teku uživam, če imam pa zraven še dobro družbo pa je to še dodatni užitek. Med tekom nikoli ne poslušam glasbe, ker se posvetim naravi in njenim zvokom, kar je zame najlepša pesem.
Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Zelo rada tečem z mojo prijateljico Uršo, da združiva prijetno s koristnim, če pa nima časa, pa običajno tečem sama.
Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Pozabila ne bom svojega prvega maratona v Firencah, ki je zame imel poseben čar. Pretekla sem ga v času 3.45, kar si takrat niti v sanjah nisem upala misliti. Vem, da bo kdo rekel, da to ni nič poseben rezultat, vendar je zame bil. Še posebej zato, ker moji takratni treningi niso presegali razdalje od 24 km, pa še to razdaljo sem pretekla le trikrat, ostali treningi pa so bili do 15 km, potem pa kar 42-ka. Ni mi jo bilo težko preteči, pretekla sem jo brez krize, z nasmehom in solzami sreče v cilju.
Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Ukvarjam se tudi z gorskim kolesarjenjem, fitnesom, občasno rolam, hodim v hribe, kajakaštvo, smučanje, jahanje. Ukvarjala sem se tudi s plezanjem, samo sem ga zaradi hude poškodbe opustila.
Kako pa skrbiš za prehrano?
Za prehrano skrbim sama, ne maram pripravljene hrane v trgovinah, ki jo samo pogreješ ali juh iz vrečke itd. Vsak obrok želim pripraviti od začetka do konca sama, brez raznih ojačevalcev okusa in mešanic, ki so že pripravljene v raznih vrečkah, da ti izboljšajo jedi. Dodajam svoje začimbe, solim izključno samo z nerafinirano piransko soljo, recepti so pogosto moji lastni, tako da me domači nagovarjajo naj napišem kuharsko knjigo za športnike vegetarijance ali da naj odprem vegetarijansko restavracijo. Ja kdo bo pa pol tekel? (hec) Sem ljubiteljica vegetarijanske prehrane in ne rabim mesa za svoje dosežke. Le raznoliko prehrano je treba imeti in dobiš vse vitamine, beljakovine itd. za dodatek si pa privoščiš še oreščke in žitarice in vsa energija je na pladnju.
Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Moji načrti in želje so preteči še ogromno maratonov brez poškodb in z nasmehom. Dolgoročni načrti pa so preteči še kakšen ultra maraton, kar sem imela v načrtu že lansko leto GM4O na 100 km, a zaradi poškodbe kolena to ni bilo izvedljivo. Razmišljam pa tudi o IRONMAN-u,samo glede na čas, ki ga imam, ne vem kako bi mi uspelo trenirati tri discipline hkrati.
Kaj pa so tvoji cilji v letošnjem letu?
V letošnjem letu so moji cilji uspešno preteči maraton v Valenciji, vmes pa še kakšen polmaraton ali 10-ko vse pa obvezno brez poškodb.
Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Poleg teka zelo rada vzamem v roke list papirja in barvice ter narišem del čudovite narave, živali, rastline. No, pa tudi fotografiram zelo rada. Poklicna pot pa ni nič posebnega. V podjetju sem zaposlena že 18 let in sem zelo zadovoljna.