Na štiri oči z Ano Čufer

Na štiri oči z Ano Čufer
12.05.2017 AVTOR: Tina Ambrožič
Ana je študentka geografije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, sicer pa gorska tekačica, ki najraje preživlja čas v naravi in s prijatelji.

OSEBNO
Si članica kakšnega športnega društva ali kluba?
Tečem za Salomon in Suunto ekipo, včlanjena pa sem tudi v Klub gorskih tekačev Papež ter klub Primorski gorski teki.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Salomon S-lab sense

Uporabljaš tekaško uro?
Suunto Spartan Ultra

Tvoj obred pred tekom?
Pred treningom nimam nobenega posebnega obreda. Gledam samo na to, da jem vsaj dve uri pred tekom. Pred tekmo pa ponavadi jem vsaj tri ure pred startom in se še malo bolj segrejem. 

Tvoji dosedanji tekaški dosežki:
Poleg zmage na državnem prvenstvu v disciplini gor in gor-dol, sem najbolj vesela absolutno tretjega mesta na gorskem ultra tekmovanju Trail delle Orchidee v Italiji in skupnega drugega mesta na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu v Podbrdu.

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
S tekom se ukvarjam že celo življenje. Treniram oziroma. bolj zares tekmujem pa od 16. leta – slabih 5 let. Najprej sem tekla parkrat na teden in potem sem nezavedno tekla že skoraj vsak dan. To me je pripeljajo do rednega treniranja, saj sem spoznala, da v tem zares uživam in mi ne predstavlja nobene obveznosti, ampak sprostitev in veselje.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Najbolj mi je všeč njegova preprostost. Ni važno kje si, potrebuješ samo par copat in že lahko tečeš.

Kaj ti je tek dal?
Dal mi je lepši pogled na svet. Več kot tečem v naravi, bolj jo cenim in spoštujem. Na težjih tekmovanjih me je naučil skromnosti, majhnosti in fair-playa.

Zakaj je prav tek šport, ki mu posvečaš največ časa?
Preizkusila sem se v mnogo športih, vendar mi prav tek daje vse, kar pri drugih športih v celoti ne dobim. Tek je moja sprostitev, odklop, izziv in sreča.

Kako potekajo tvoji treningi?
Moji treningi niso nekaj posebno planirani, saj treniram sama. Kdaj si treninge zamislim za teden vnaprej, kdaj se odločim sproti oziroma prilagodim na počutje in prosti čas. Tečem pa zelo odvisno od tekem čez vikend, kilometrine, počutja in prostega časa – ponavadi 6-krat tedensko. Motivacije ne potrebujem, saj je tek že moja rutina in mi je logično, da grem »pač « teči. Ponavadi pa tek komaj čakam, ker je to moj čas, pa naj bo trening težek ali samo raztek. Je pa težje trenirati, ko se imam veliko za učiti oziroma postoriti čez dan. Glasbo med tekom zelo redko poslušam, če pa jo, je to ponavadi od rocka, popa in vse do inštrumentalne glasbe – odvisno od tega kje tečem in kako hitro.

Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Največkrat tečem sama ali pa s svojim psom. Tečem tudi v družbi, kar se pa manjkrat zgodi, vendar mi tudi ustreza.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Nikoli ne bom pozabila daljših tekem, saj na teh doživiš toliko dobrega in seveda tudi kaj slabega, kar v celoti naredi prihod v cilj nepozabljiv. Najbolj močni so spomini z lanske tekme v Italiji Trail delle Orchidee, moje prve Skyrace tekme v Paluzzi pred 4 leti, lanskega svetovnega prvestva v gorskem maratonu v Podbrdu, štafete Tre Rifugi in še nazadnje letošnje tekme Wings for Life v Čilu.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Rada imam vse športe in ko imam čas ter priložnost sem takoj za. Prav tekmujem pa še v radijski orientaciji.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Ker sem veganka in ne ravno obožujem zelenjave, še iščem načine, kako jo več vključiti v svojo prehrano. Sicer se pa ne pretirano obremenjujem s tem, jem kolikor toliko raznovrstno hrano in ponavadi ne pretiravam s »junk food-om «.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
V prihodnje si želim še več nastopov na daljših tekmah, saj so mi te najbolj všeč. Največja želja pa je, da se nekoč udeležim ultra skymarathona Matterhorn.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Poleg teka in radijske orientacije najraje pohajam. Uživam v odkrivanju novih pokrajin, gor in tudi mest. Ne branim se večernega lenarjenja ob dobrem filmu ali pa koncertov. Rada tudi fotografiram in poslušam glasbo. Kam me bo zanesla pot po končanem faksu geografije še ne vem. Nisem se še odločila tudi v kateri smeri bom nadaljevala z magisterijem. Vem pa samo, da si želim službe, ki ni monotona in je zraven prisotno še delo na terenu.

Značke: Na štiri oči
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ