Na štiri oči z Benjaminom Rotarjem

Domov > Aktualno > Na štiri oči z Benjaminom Rotarjem

10.11.2017 AVTOR: Tina Ambrožič

Benjamin je zaposlen kot sistemski inženir za EMC diskovne sisteme pri računalniškem podjetju S&T Slovenija d.d.. Sicer pa v prostem času zelo rad teče, saj je tek zanj sprostitev po napornem dnevu v službi ter vztrajnostna preizkušnja in tekma s samim se

OSEBNO
Si član kakšnega športnega društva ali kluba?
Pred dvema letoma sem na njunem predavanju spoznal kinezologa Luko in Uroša, od takrat redno treniram pri njunem tekaškem društvu KinVital.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Na začetku sem tekel večinoma po cestah v cestnih copatih Asics Gel-DS Trainer. Nato sem začel vse več teči po gozdu in sem rad tekel v Salomon S-Lab xSeries in Salomon S-Lab Wings. Sedaj tečem v cestnem copatu Hoka One One Clayton 2 in trail copatu Hoka One One Speedgoat 2.

Uporabljaš tekaško uro?
Skoraj vedno tečem z uro, ker rad beležim pretečene razdalje in premagane vzpone. Sedaj imam uro Suunto Ambit 3 Peak Sapphire blue. Na njej uporabljam tudi GPS navigacijo, ko se odpravim po kaki novi poti in se ne želim izgubiti sredi gozda.

Tvoj obred pred tekom?
Največkrat se le malce pretegnem in naredim nekaj počepov, da se ogrejem, ter malce več počepov, če je zunaj mraz.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki:
Že drugo leto zapored sem osvojil 3. mesto v svoji kategoriji na Soča Trail Run 45 km razdalji iz Bovca v Tolmin. Letos pomladi sem pretekel tudi svoj prvi Gorski ultramaraton Vipavska dolina 50km. Na letošnjem Ljubljanskem maratonu pa mi je uspelo izboljšati osebni čas na maratonu na 3 ure in 11 minut.

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
Pri šestih letih sem s starši in mlajšim bratom začel premagovati Slovensko transverzalo. Že takrat sem rad hodil hribe - v nasprotju z mojim mlajšim bratom, ki tega ni maral. Takrat sem tekel največkrat le navzdol, ker mi je bilo zabavno. Nato sem v najstniških letih veliko kolesaril, s tekom pa sem se začel ukvarjati pred približno sedmimi leti.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Všeč mi je kadar tečem sam v tišini po gozdu tudi ponoči ali v dežju. Takrat me namreč nihče ne moti, imam čas zase, za svoje misli, težave in spomine ter dobim tudi kakšno idejo ali rešitev.

Kaj ti je tek dal?
Več samozavesti in zavedanja, da lahko z vztrajnostjo dosežem veliko več, kot si mislim, tudi več miru in pozitivnosti ter novih prijateljstev.

Kako potekajo tvoji treningi?
V Kinvitalu imam dvakrat tedensko trening v telovadnici za moč in gibljivost, dvakrat tedensko skupinsko tekaško vadbo v Tivoliju in ob vikendih enkrat mesečno daljši skupinski tek. Poleg tega tečem tudi sam. Najraje štartam od doma v Šiški in grem na Toško čelo, včasih naprej po Polhograjcih vse do Tošča, spet drugič se odpravim na Krim. Sicer pa med tekom nikoli ne poslušam glasbe, rajši imam tišino in mir.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Največkrat tečem sam, vendar zelo rad tečem tudi v družbi tekačev in tekačic v klubu, kjer drug drugega spodbujamo in seveda tudi pohvalimo.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Všeč mi je Soča Trail Run, te se udeležim vsako leto. Zadnji dve leti je to 45 kilometrska tekma iz Bovca v Tolmin. V spominu mi bo ostal moj prvi Gorski ultramaraton Vipavska dolina, ki poteka iz Vipavskega Križa po Vipavski dolini prek Nanosa v Vipavo.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Nič kaj veliko, občasno kolesarim ali grem v hribe.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Pred petimi leti mi je za rakom umrl oče. Od takrat sem se začel veliko bolj zanimati za prehrano. Postopoma sem spremenil svoje prehranjevalne navade, tako da sedaj pojem veliko sadja in neprocesirane hrane rastlinskega izvora, hrane živalskega izvora pa ne jem. Angleški izrazi za to vrsto prehrane so WFPB - Whole Foods Plant Based in HCLF - High Carb Low Fat. Po taki hrani se dobro počutim, imam veliko energije za tekaške podvige in hitrejše okrevanje po tekaških naporih.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Leta 2013 me je zelo navdušil ultramaraton Transvulcania. Tekma poteka preko vulkanskega otoka La Palma (Kanarski otoki) in ima fantastične razglede. Priznati moram, da me je kar malce strah 74 kilometrske razdalje in prek 4300 m vzpona ter malo manj spusta. Vendar sem odločen, da se drugo leto preiskusim na tej tekmi.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Moja poklicna pot se je začela in se še nadaljuje iz mojega hobija elektonike in računalništva. Poleg teka včasih tudi kam daleč odpotujem, lani, na primer sem se mesec dni potepal po Tajskih otokih.