Na štiri oči z Dušanom Šircljem

Na štiri oči z Dušanom Šircljem
14.10.2016 AVTOR: Tina Ambrožič
Dušan je Primorec, profesor na srednji tehniški šoli v Kopru in navdušen tekač, ki se je s tekom začel ukvarjati po bolezni hčerke, saj je, kot sam pravi, potreboval mir.

OSEBNO
Si član kakšnega športnega društva ali kluba?
Dolgo časa sem bil v ekipi Modri dirkači, a vsaka stvar ima nek rok trajanja, tako da nisem več v isti ekipi. Trenutno z istim trenerjem in novimi starimi tekači v ekipi »Niki« in neformalna FB skupina prijateljev tekačev Koper teče.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Brooks Ravenna, model za zmerne pronatorje.

Uporabljaš tekaško uro?
Polar M-400

Tvoj obred pred tekom?
Objem s priljubljenimi tekači pred tekom in po teku obvezna »petka«.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki:
Nič posebnega, saj sem rekreativni tekač. Ljubljanski maraton 4.30, polmaraton pa Wine run v Umagu 1:54. 

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
Že v gimnaziji sem tekmoval na teku trojk v Ljubljani, potem dolgo časa nič. Vedno pa mi je bila želja odteči maraton. Spodbudo za tek pa mi je dala žena, ki teče že celo življenje, saj sem bil med boleznijo hčerke precej na tleh.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
To, da se po teku počutim prerojenega in v tisti uri ali dveh teka pozabiš na 1000 problemov.

Kaj ti je tek dal?
Predvsem optimističen pogled na življenje in seveda nove drage prijatelje. Po zadnjem zdravniškem pregledu ni več visokega pritiska, holesterol je izginil in splošno počutje je neprimerno boljše.

Kako potekajo tvoji treningi?
Dvakrat na teden tečem vodeno s trenerjem in še dvakrat ali trikrat z dragimi prijatelji, najraje ob obali Koper - Izola in nazaj.

Ali za tek potrebuješ kakšno posebno motivacijo?
Motivacija je že sama misel na tek. Ni se mi še zgodilo, da bi si rekel, danes pa se mi ne da. Lahko gremo teč zjutraj ob 6.00 ali zvečer ob 23.00, vreme ne vpliva na tek. Ovira je lahko samo slaba oprema in poškodbe.
Glasbe ne poslušam, ker je, vsaj zame, nevarno, da te kdo ne povozi, ker jih ne slišiš. Posebno nevarni so kolesarji in mladostniki s skuterji.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Redkokdaj sam, sem absolutno ekstrovertirani tip, ki potrebuje družbo.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Prvega se ne pozabi nikoli, to je 1. istrski maraton, kjer sem z zadnjimi močmi prišel v cilj, saj so me čakali žena in hči in par prijateljev  v cilju in jih nisem hotel razočarati. No, lep tek je bil tudi na Brijonih. Pa čarobni  nočni tek »Venice night trail «, 16km teka čez 51 mostičkov v samem jedru Benetk. Izjemen tek in fantastična energija v meni dragi družbi.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Ma niti ne - pozimi grem par dni  smučat, vendar to jemljem  bolj kot zabavo. Sem pa vrsto let rekreativno igral košarko.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Nič posebnega, jem vse, kar skuha žena ali nona. Le pred tekmovanji pojem nekoliko več ogljikovih hidratov.

Kakšne tekaške želje imaš za v prihodnje?
Odteči maraton v New Yorku. Lansko leto me niso izžrebali, mogoče pa se bo to zgodilo naslednje leto. Bolj imaginarni cilj pa je odteči tudi vse ostale maratone, znane pod imenom World Marathon Majors. Pravi tekači vedo, kateri so to. Seveda so s tem povezani določeni stroški. Ko bosta sin in hči začela delat, bom začel mislit tudi na to. Cilj mi je tudi odteči maraton pod štirimi urami.
No, predvsem pa se bom držal tega: Teči ne prenehaš zato, ker postaneš star, star postaneš zato, ker prenehaš teči!

Kaj so tvoji cilji v letošnjem letu?
Predvsem, da končam leto brez poškodb. Letos sem bil dva meseca out, ker sem imel res neverjetne poškodbe, ki bi sodile v rubriko 'saj ni res '. Bližnji cilj je pa Ljubljanski maraton, kjer bom letos odtekel samo polovičko.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Rad sem v družbi s prijatelji, s katerimi imamo vsak petek fantovski večer, včasih gremo ribe lovit. Bi pa bili lačni od naših ulovljenih rib.  Doma imam enega starodobnika-spačka, ki ga je potrebno vedno kaj štimat.  Drugače pa sem poklicno pot začel kot mlad inženir v podjetju Lama, kasneje pa pot nadaljeval v pedagoškem poklicu, kjer sem še danes. 

Značke: Ljubljanski maraton, Na štiri oči
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ