Na štiri oči z Marinom Česnom

Na štiri oči z Marinom Česnom
26.02.2016 AVTOR: Tina Ambrožič
Marino je zaposlen v Slovenski vojski, je oče dveh sinov in tudi že ponosen dedek, v prostem času pa navdušen tekač.

OSEBNO
Si član kakšnega športnega društva ali kluba? 
Ne.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?  
Testiral sem že nekaj copat, vendar tečem v tistih v katerih se najbolje počutim. Trenutno imam Adidas energy boost.

Uporabljaš tekaško uro?
Da, Suunto Ambit3 run.

Tvoj obred pred tekom?
Nič kaj posebnega, priprava zelenega energetskega smutija.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki:
Nisem tekmovalne narave. Nikoli v življenju nisem razmišljal, da bi odtekel maraton. Pa je prišel dan, ko sem s sinom Anžetom pretekel tudi to razdaljo.

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
Moji začetki pred desetimi leti so bili zelo negotovi. Sam sebe sem vprašal, če bom zmogel. Moja glava je bila na mestu in iz dneva v dan sem se bolje počutil. Največji motivator mi je sin Anže, ki me nenehno spodbuja. Anže je kupoval različne tekaške knjige (Dušan Mravlje, Rich Roll, Dean Karnazes, Bear Grylls …), ki so me navdušile za tek. Nikoli, ampak zares nikoli ni prepozno za tek.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Dinamična rekreacija, nova motivacija, boljša odpornost, dobro psihofizično stanje, kar mi narekuje delo, ki ga opravljam v Slovenski vojski.

Zakaj je prav tek šport, ki mu posvečaš največ časa?
Zdrav duh v zdravem telesu. Akcija je ključ. Akcija ima moč.

Kaj ti je tek dal?
Izboljšanje motoričnih sposobnosti, vedrino v težavah.

Kako potekajo tvoji treningi?
Nimam začrtanih treningov, sem le rekreativni tekač. Tečem, ko mi čas dopušča. Na teden odtečem do 40 km, včasih več, včasih manj. Motivacija mi je, da nekaj naredim zase. Po določenem času teka se zalotim, da sem bolje razpoložen in tako nadaljujem. Vedno je najtežje začeti. Med tekom ne poslušam glasbe, raje se osredotočim na dogajanje okoli sebe in prisluhnem naravi. Ta me pomirja. 

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Tečem sam ali s sinom, ki mi je največja motivacija. On res zna motivirati in pripraviti človeka,da bi tekel in tekel. Se pa sproti izmišljam trase tako, da bi bilo morda težko za družbo.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Ne tekmujem, tečem za svojo dušo. Ne tekmujem s časom, ampak z razdaljo. Seveda mi bo ostal v spominu maraton, ki sva ga pretekla s sinom. Tako sem se vpisal v klub 42. Spomini pa mi tudi bežijo na pretečene polmaratone, nekatere sem premagal brez požirka vode, ampak je šlo.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Poleg teka skočim še na cestno kolo. Gledam, da en dan kolesarim drugi dan pa tečem.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Vsega po malem. V zadnjih letih veliko zelenjave in sadja. No tudi kaj drugega pade v lonec, saj zelo rad kuham. Nisem izbirčen. Posebno mi teknejo nedeljski zajtrki mojega očeta in kosila tašče. Moja tašča ni zmaj.

Kakšne tekaške načrte, želje, imaš za v prihodnje?
Posebnih načrtov pravzaprav nimam. Bom pa odtekel kakšen kilometer v pomoč sinu na ultra maratonu z Goričkega v Piran konec meseca marca. Načrti za prihodnje. Vsi smo sposobni živeti drzneje in se obenam čudovito zabavati, kot pravi Bear Grylls, samo odločiti se moramo za to. Ne bo lahko, ne bo preprosto, bo pa zanimivo in zadovoljujoče. V mislih imam kakšno ultro s svojim motivatorjem pa, da vidim koliko prenesem.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Poleg rekreacije zelo rad kuham, planinarim (manjši hribi). Pri nas žena ne kuha, ko sem doma. Je pa odlična kuharica, njene jedi so boljše. Moja poklicna pot se počasi končuje (penzija), kot sem omenil sem pripadnik Slovenske vojske. S spremembami odpiramo vrata uspehu.

Značke: Na štiri oči, Oprema
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ