Na štiri oči z Marjetko Šibelja

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Vse se je začelo že v osnovni šoli, s takratnim obveznim krosom, kjer sem pridno zbirala diplome prvih mest vse do 8.razreda, v srednji šoli je sledilo obdobje tako imenovanega pubertetniškega zatišja, nekje okrog 25. leta pa sem ponovno začela s tekom, kot pripravo na vzdržljivostno tekmovanje Brajnikov Memorial v okviru takratne službe pri policiji. Kasneje je vse to prešlo v resno treniranje teka, zatem kolesa in na koncu pri 30.letih še plavanja. Zakaj? Spontano oziroma, kot pravi moja prijateljica, s takimi kot se družiš, tak si ali pa postaneš.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
To, da je vse popolnoma odvisno od mene.

Kaj ti je tek dal?
Predvsem samozavest in disciplino. S tekom sem spoznala samo sebe, svoje meje, razrešila mnoga odprta vprašanja in prišla do spoznanja, da je na tem svetu vse mogoče, če se le dovolj dobro potrudiš.

Kako potekajo tvoji treningi?
Treningi potekajo po zastavljenem triatlonskem planu, 4x tedensko. Za tek ne potrebujem nobene posebne motivacije, včasih poslušam glasbo (različne zvrsti) vendar le na eno uho, ker z drugim spremljam okolico in zvoke, ki mi jih ponuja narava.

Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Največkrat tečem sama, saj imam omejen čas za treninge in izkoristim vsako prosto minuto, ki mi je na voljo. Včasih pa odtečem tudi v družbi, sploh, ko me kdo zaprosi sem vedno na voljo za motivacijo ali pa kot tempo tekačica.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
V bistvu je vsak tek oziroma tekma zgodba zase. Mogoče se mi je najbolj vtisnil v spomin moj prvi maraton Transgrancanaria 2017, trail z 1200m nadmorske višine, meni do takrat popolna neznanka. Kjer se prvič nisem obremenjevala s časom in mi je vsak ovinek odprl drugačen razgled, noge so pa pošteno poplesovale po svoje.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Triatlonom – plavanje + kolo. Rada hodim v hribe, občasno prakticiram jogo - tudi v zraku, v fitnesu sem pa bolj kot trenerka.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Prehrana je moje življenje. Sem velika gurmanka. Po poklicu gostinski tehnik z večletnimi izkušnjami pridobljenimi pri najboljših »chefih « na Krasu, končujem študij Prehranskega svetovanja – Dietetike na FVZ in spremljam vse kar je v povezavi s prehrano in vzdržljivostnim športom. Sem velika zagovornica zdravega načina življenja, nepredelanih živil, sezonske hrane in v zadnjem času tudi nizkohidratnega načina prehranjevanja. V trenažnem procesu periodiziram količino ogljikovih hidratov, to pomeni, da treniram na prazne oziroma izpraznjene glikogenske zaloge, tekmujem pa na polne oziroma z »karboloadingom « poskrbim za optimalno razpoložljivost energijskih substratov med samo tekmo.

Kakšne tekaške načrte in želje, imaš za v prihodnje?
V trenutnem planu je dobra priprava na dolgi triatlon Ironman 70.3, ki bo konec septembra prvič v Sloveniji, v Kopru. Mogoče za trening tekmo naredim kakšen triatlon (olimpijska razdalja) v okviru Triatlon pokala Slovenije in krajše lokalne tekaške preizkušnje. V prihodnje pa tekmovanja Ironman razdalje.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Ker ob dveh službah, študiju in športu ostane zelo malo prostega časa se najraje poglobim v kako dobro knjigo. Poklicna pot je naravnana v razvijanje podjetja, kjer s partnerjem (Alešem Suhadolnikom) združujeva tri med seboj povezana področja Kineziologije, Prehrane in Športnega treniranja.