Na štiri oči z Martinom Zupancem

Na štiri oči z Martinom Zupancem
07.10.2016 AVTOR: Tina Ambrožič
Martin je po poklicu ekonomist, ki zadnjih šet let živi in dela v Švici. Sicer pa zase pravi, da je uživač, ki večino prostega časa nameni športu, predvsem pa zelo rad teče.

OSEBNO

Si član kakšnega športnega društva ali kluba?
Vitezi dobrega teka

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Za trening uporabljam model Asics gel Kayano, za tekme pa model Mizuno Sayonara.

Uporabljaš tekaško uro?  
Garmin FR735 (moj osmi model FR je že to)

Tvoj obred pred tekom? 
Pivo v Hard Rock Cafe dan pred večjimi prireditvami.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki:
maraton 3:10, polovička 1:27; od svojega prvega iz leta 2004 sem sodeloval že na več kot štiridesetih (maratonih ali drugih daljših) preizkušnjah.

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom? 
Ker je to najenostavnejše aktivno preživljanje prostega časa. Tekmovanj pa se udeležujem od leta 2002, sicer pa sem tekel tudi že prej, večinoma po Rožniku.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Počutje in dobra družba.

Kaj ti je tek dal?
Verjetno sem prav zaradi teka obiskal mnoge kraje, ki jih sicer ne bi, spoznal pa sem tudi veliko čudovitih ljudi.

Kako potekajo tvoji treningi?
Obicajno tečem 3-4 krat tedensko, od tega enkrat intervale in enkrat daljši vikend tek. Malo motivacije mi je potrebno le ob ne preveč lepem vremenu, drugače ne. Glasbe med tekom ne poslušam, saj sem mnenja, da je čar teka v tem, da se popolnoma spojiš z naravo.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Intervale in daljše teke običajno v skupini, drugače sam.

Kako pa skrbiš za prehrano? 
V glavnem jem, kar mi paše, dan ali dva pred pomembnejšimi maratoni malo pazim, da vnos ni 'pretežak '. Na dan tekme pa zjutraj energijska tortica iz šest High5 isogelov med maratonom (vsakih 6k enega).

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Prav gotovo ne svojega prvega maratona v Poreču 2004. Za sabo sem imel takrat nekaj polovičk, kar je bila do tedaj moja najdaljša pretečena razdalja – in jaz se podam na dvakratnik te dolžine. S precej trpljenja in tudi hoje sem ga potem vendarle zaključil v 4 urah in 15 minutah. Spomnim se tudi prve polovičke na LM leta 2002, imel sem spoštovanje pred razdaljo in se resno pripravljal nanjo – takrat so bili moji izključno omejeni izključno na kroženje po Holmer stezi na ZAKu. Zaključil sem jo v 1:36.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Poleg teka še fitnes - poleti manj, pozimi več, pa kakšen trail se tudi najde.

Kaj so tvoji cilji v letošnjem letu?
Letos sem bil na štirih maratonih - Malta, Pariz, gorski Jungfrau maraton in Moskva. Novembra me čaka še maraton v Valenciji, ki bi ga rad dobro odtekel - imam tudi določene stave na rezultat tam, še prej pa se dve polovicki, ena od teh je na Ljubljanskem maratonu.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom, imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot? 
Rad dobro jem (in zato tudi tečem J), potujem - čeprav jih več ali manj zaradi teka, drugače pa sem že osem let zaposlen v Coca Coli, kjer se sicer kot ekonomist ukvarjam s SAP sistemom.

Značke: Trening, Ljubljanski maraton, Na štiri oči
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ