Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
S tekaškimi treningi in tekmovanji sem pričel zelo zgodaj, že ob koncu osnovne šole. V začetku sem v glavnem treniral in tekmoval v krosih ter na atletskih šolskih pokalih in občinskih tekaških prvenstvih. V tem obdobju sta bila glavna motivatorja za tek moja profesorja športne vzgoje. Njun pozitiven pristop in navajanje na postopnost pri treningih so verjetno usodno vplivali, da sem se zapisal teku in z njim resneje nadaljeval tudi v članski konkurenci. Od takrat, razen nekaj krajših premorov, nisem več prenehal s treningi in aktivnim tekmovanjem. Tako letos mineva že 39. leto mojega tekaškega staža, ki je bil praktično brez kakšne resnejše poškodbe. Sicer pa sem svojo pravo atletsko kariero uradno začel še kot gimnazijec leta 1978 v Ljubljanskem atletskem klubu Olimpija, pod vodstvom trenerja Marjana Skuška.
Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Tek je individualni in preprost šport za katerega ne rabim prav veliko pripomočkov. Kadar tečem sam je to tudi priložnost za nekaj miru in razmišljanje. Prav na daljših tekih sem že večkrat dobil kakšne dobre ideje ali rešitve za probleme. S tekom ohranjam in krepim svojo kondicijo in formo ter vzdržujem primerno telesno težo. S tekom so največkrat povezana tudi moja potovanja in marsikaterega kraja ali mesta verjetno nikoli ne bi obiskal, če se tja ne bi odpravil na maraton ali drugo tekaško prireditev. Jaz tečem praktično v vseh vremenskih pogojih. Tekmoval sem že tudi v orkanskem vetru, snežnem metežu in na temperaturi – 27 st C. Pri teku enostavno ni ovir, če je le dovolj volje in motiva.
Kaj ti je tek dal?
Najprej samodisciplino, ki mi je sicer v osnovi že vcepljena kot šolanemu vojaku. Ker sem teku podredil večino svojega prostega časa, ima velik vpliv na moj življenjski slog. Menim, da pomembno vpliva tudi na moje zdravje in počutje ter pozitiven pogled na svet.
Kako potekajo tvoji treningi?
Sedaj, ko sem že nekaj časa v veteranskih atletskih vrstah, je treningov in kilometraže nekaj manj, a še vedno mi v povprečju uspe tedensko opraviti od 3 do 5 treningov. Na pripravah je seveda ta intenzivnost bistveno višja, saj treniramo tudi po dva krat dnevno. Letno tako naberem dobrih 3.000 tekaških kilometrov. Treniram večinoma po svojem planu, ki ga prilagajam ciljem in tekmovanjem za katera se pripravljam.
Seveda pa so treningi odvisni tudi od razpoložljivega časa in službenih obveznosti. Pozimi največ delam na bazi in pridno nabiram kilometre, v začetku pomladi pa začnem tudi s hitrejšimi intervalnimi teki. Treniram večinoma v Ljubljani, kjer imamo izvrstne pogoje za tek. Izbiram med tekom po PST-ju, Golovcu, v Tivoliju in po Rožniku. Večkrat se odpravim tudi na tekaško sprehajalno pot ob Savi. Sestavni del mojih treningov so tudi klanci in fartlek teki. Da vse skupaj ni preveč monotono, si treninge občasno, glede na vremenske pogoje, popestrim tudi s smučarskim tekom, kolesarjenjem in plavanjem. Moja glavna motivacija za treninge so cilji in načrtovana tekmovanja, ki si jih zastavim ob začetku vsake sezone. Glasbe med tekom nikoli ne poslušam, ker bi s tem izgubil neposreden stik z naravo.
Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Večji del treningov večinoma opravim sam, ker moram treninge in nastope na tekmovanjih prilagajati službenim obveznostim. Še vedno pa je veliko priložnosti za teke v družbi. To je predvsem na skupnih pripravah z različnimi tekaškimi skupinami in predvsem s člani atletske ekipe SV. S sotekači se veliko družimo na potovanjih na tekmovanja ter ob različnih prireditvah. Skupaj se udeležujemo tudi dobrodelnih akcij, ena takšnih je krvodajalstvo, ter tekov v humanitarne namene.
Katerih tekov boš nikoli pozabil?
Prvega ne pozabiš nikoli. Mislim na maraton. Jaz sem prvega odtekel leta 1988 v Splitu. Žal sem bil takrat slabše pripravljen in sem precej zaostal za načrtovanim časom, tako da sem nekaj naslednjih let tekmoval samo na polmaratonskih razdaljah. Izpostavil bi šel moj nastop oktobra 2004 na Ottawa Fall Colours Marathonu v Kanadi, kjer sem zmagal v absolutni konkurenci. To je bilo takrat zame veliko presenečenje in predvsem spodbuda, da nadaljujem z nastopi tudi na večjih mednarodnih maratonskih tekmovanjih.
Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Občasno tekmujem še v triatlonu in cestnem kolesarstvu, vendar čedalje redkeje, saj enostavno zmanjkuje časa. Sicer pa pozimi veliko tečem na smučeh in se občasno udeležim tudi kakšne tekme. Poleti na morju in jezerih izkoristim priložnost za vožnjo s supom. Letos se bom s svojo desko prvič spustil po Ljubljanici, da našo prestolnico spoznam in doživim tudi s te zelo zanimive perspektive.
Kako pa skrbiš za prehrano?
Pri hrani nisem posebej izbirčen in jem praktično vse, ne maram pa nobene mastne hrane. V času intenzivnejših treningov, priprav in tekmovanj skrbim za bolj uravnoteženo prehrano. Pomagam si tudi s športnimi prehranskimi dodatki. Največkrat so to različni napitki in energetski geli za tekmovanja in daljše treninge ter napitki za regeneracijo.
Kaj so tvoji cilji v letošnjem letu?
Letos sem že opravil s petimi pol maratoni in maratonom v Washingtonu. Ta vikend se odpravljam v Madrid, kjer bom tekel na pol maratonu iz serije Rock 'n ' Roll, novembra pa še maraton iz iste serije v Las Vegasu. Načrtujem tudi nastope na Maratonu treh src v Radencih, cestnem teku na 10 km v Hrvaškem Medulinu, Teku trojk na Pohodu ob žici v Ljubljani, Maratonu Celje-Logarska dolina, Ljubljanskem maratonu, pol maratonu v Bovcu, pol maratonu okoli Baškega jezera v Avstriji (Faakersee Lauf). Konec septembra je v Torinu na sporedu svetovno vojaško prvenstvo v maratonu, ki se ga bo v sklopu CISM-a udeležila tudi naša maratonska ekipa Slovenske vojske. Skratka plan je kar obsežen in zato bo treba še naprej tudi pridno trenirati in nabirati kilometre. Na koncu naj omenim še moje sodelovanje na tekih v dobrodelne namene kot so RUTH-IN TEK, Wings for Life World Run in 10 krogov za 10 nasmehov.
Kakšne tekaške načrte, želje, imaš za v prihodnje?
Veliko je odvisno od zdravja in razpoložljivega časa, na žalost pa čedalje bolj tudi od finančnih zmožnosti, saj so startnine za večja mednarodna tekmovanja čedalje višje. Mislim, da bom v prihodnje spet več tekmoval doma in v bližnji regiji, manj pa v oddaljenejših krajih. Poskušal bom zadržati letni tempo tekmovanj: 2-3 maratone, vsaj 5 ali več pol maratonov ter se ponovno vrniti na preizkušnje v gorskih in trail tekih. Čas bi že bil, da spet ponovim kakšen ultra tek. Sicer pa je s tekom povezano tudi moje udejstvovanje v Združenju atletskih veteranov Slovenije, ki deluje v okviru AZS, in sicer kot vodja komisije za cestne teke in hojo. Delo naše komisije je usmerjeno predvsem na področje cestnih tekov, maratonov, polmaratonov, gorskega teka in hitre hoje v Sloveniji.
Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Po poklicu sem diplomant vojaške akademije in že 26 let zaposlen na Ministrstvu za obrambo. Prvih nekaj let sem delal na področju razvoja vojaškega usposabljanja, nato sem opravljal različne naloge s področja načrtovanja in obrambnega planiranja sedaj pa v ministrstvu za obrambo vodim centralni register NATO in podregister EU. Služba, ki je zahtevna in odgovorna, mi vzame veliko časa, tako da poleg teka za kakšne resne hobije zmanjka časa. Sicer se ljubiteljsko ukvarjam še s fotografijo ampak to bolj priložnostno. Kot član predsedstva aktivno sodelujem tudi v Območnem združenju Slovenskih častnikov v Ljubljani.
nazaj na vrh
