Na štiri oči z Melito Romih

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Kot 11-letno dekle me je kot na krosu opazil trener Dare Zorjan in me povabil k treningu atletike. V 5. razredu sem bila že 2. na DP na 600 metrov. Trenirala sem do svojega 20. leta, srednje proge (400 in 800m). Po nekaj letih premora, pa sem začela v teku drugače uživati. Z Urbanimi tekači smo odkrivali naravo, daljše razdalje in šele leta 2010 sem prvič premagal razdaljo 21 km, kar se mi je takrat zdelo ogromno :). Lani pa sem premagala pravi maraton, kar je svojevrstna in neprecenljiva izkušnja.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč? 
Morda se sliši malce klišejsko, vendar je tek dejansko način življenja, vsaj zame. Všeč mi je, da se včasih po napornem delavniku skozi tek otresem stresa, hkrati pa si naberem energije in pozitivizma za moje tri zaklade (10, 6 in 2 leti) in moža seveda :). Obenem pa ne rabiš velike priprave ali časa in je tudi relativno poceni.

Kaj ti je tek dal?
Poleg skrbi za zdravje in dobro počutje tudi pripravljenost na vzpone in padce tudi na drugih področjih (življenje na sploh, poklicna pot). Dal mi je vztrajnost in pozitivizem, natančnost in delavnost. V življenju ne vidim problemov, temveč izzive. Tečem, ker mi je to v veselje in tudi ostale stvari se trudim v življenju delati z veseljem.

Kako potekajo tvoji treningi?
Ker sem tip človeka, ki nenehno išče nove izzive, moji teki potekajo zelo različno. Od obdobja relaksacije in lahkotnih iztekov, ki jih kombiniram z vajami za moč in funkcionalno vadbo, do tekmovalnih obdobij, ko si izberem nekaj tekov na leto in si potem pripravim nek ciklus treningov. Ti uradni teki ali tekmovanja so na nek način tudi motivacija. Občasno poslušam tudi glasbo, odvisno od treninga je, kakšno, največkrat pa »hitro «. Zadnje pol leta pa se temu bolj izogibam, saj brez glasbe bolje slišim, spremljam svoje telo.

Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Zaradi tempa življenja (služba-otroci), velikokrat tečem sama. Tako se tudi posvetim samo sebi. Je pa užitek teči tudi v družbi, zato obiskujem treninge Urbanih tekačev.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Zagotovo ne svojega prvega pravega maratona, lani, ko sem na Ljubljanskem maratonu pretekla 42 km po vzponih in padcih med samim tekom. Prepričana sem, da ne bom pozabila tudi svojega 2. maratona konec meseca v Ljubljani. Želim pa se udeležiti tudi kakšnega znanega evropskega maratona.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom? 
Ja, tek rada kombiniram s funkcionalno vadbo, ko 1x tedensko vodim svojo skupino, rada plavam, mika pa me tudi kolo. Morda se v prihodnosti enkrat preizkusim tudi v triatlonu, saj ga 1x letno organiziramo tudi na Dnevniku. Poleti pa se rada z najstarejšo hčerko tudi potapljam na dah ali »snorklam «. Mož rad igra košarko in nogomet, tako da se včasih rada tudi na teh področjih pohecamo.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Rada jem zelenjavo vseh vrst, sadje dopoldne in zgodaj popoldne. Če se da, jem večkrat dnevno, uravnoteženo. So pa obdobja, vsaj 1x mesečno pri ženskah, ko pa se pregrešim, za dušo. :)  Zahvaljujoč genetiki in športu lahko tudi veliko pojem.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Enostavno bi rada tekla do konca, kjerkoli to že bo. V teku bi rada še naprej uživala, vmes pa kratkoročno iskala izzive. Veste, ko si bil enkrat v tekmovalnem športu, včasih ne moreš iz svoje kože. Zato si postavljaš tudi kratkoročne izzive in jih skušaš premagat. Želim si zdravja in veliko lepih tekaških izkušenj.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?  
V glavnem čas posvetim vzgoji otrok, z možem jih vključujeva tudi v šport, in tek seveda. Verjamem v načelo, da se vzgaja z vzgledom. Ko čas to dopušča, berem knjige različnih žanrov in si ogledam kakšno gledališko predstavo. Še vedno sanjam, da se bo moja poklicna pot prepletala s športom.