Na štiri oči z Miho Jurečičem

Miha Jurečič, ki ga pred zaključkom Fakultete za šport čaka samo še oddana diploma, že tretje leto sodeluje pri Pulz sportu. Na pogovoru smo se dobili v petek zvečer, ko se mnogi izmed njegovih sovrstnikov pripravljajo na odhod v zabavno noč, on pa je prihitel iz osebnega trenerstva teka, po koncu pogovora pa odhitel na uro plavanja. Pri Pulz sportu, kjer posameznikom in skupinam nudijo organizirane teke in drugo vrsto organizirane vadbe, je Miha poleg trenerja tudi namestnik direktorja.

Petek zvečer je, zato naj začnem z vprašanjem: kakšno je tvoje mnenje o športu in alkoholu?
»Alkohol in šport ne gresta ravno skupaj. Glavna poanta treniranja je tudi regeneracija, pri čemer je spanje izjemno pomembno. Seveda si včasih privoščim zabavo, a odkar resno treniram in sodelujem kot trener pri Pulz sportu, enostavno ne čutim potrebe, da bi zunaj ostal dlje kot do polnoči. «

Lansko leto si na ljubljanskem maratonu prvič pretekel 42 km. Kaj te je pripeljalo do tega?
»Predvsem spontanost. Leto poprej sva se s sošolcem srečala v cilju in si rekla, 'hej, saj imava energije še za en krog, zakaj ne greva naslednje leto?' Potem sem s prijavo vseeno nekoliko odlašal in se šele septembra dokončno odločil za 42km. «

Bi rekel, da je pri tako dolgi razdalji pomembna tudi psihična pripravljenost, ne samo fizična?
»Zagotovo. Psihična pripravljenost veliko vpliva na to, da lahko takšno razdaljo pretečeš; pri drugem krogu je zagotovo vse v glavi. Vnaprej se moraš zavedati, da te čakajo bolečine in da bo težko. «

Kako ti kot trener spodbujaš – predvsem tekače začetnike – da lahko pridejo do določenega cilja?
»Zagotovo vsem začetnikom razložimo, da v prvem mesecu ne bo lahko, da pa smo zato mi tam, da jih pripeljemo do cilja. Naučiti jih skušamo tudi, da ko je enkrat cilj za tabo, so občutki fenomenalni, kar tekača žene naprej. «

Ali ob vseh treningih, ki jih narediš kot trener, tečeš tudi zase, za dušo?
»Izjemno srečo imam, da na vseh treningih hkrati tečem tudi zase. V treningih izjemno uživam. Zavedam se, da z vsakim organiziranim treningom naredim nekaj dobrega tudi zase. «

Pri Pulz sportu zagovarjate, da ni slabega vremena za tek, trenutno pa zunaj izjemno sneži …
»Tekač naj samo poskusi. Večina ljudi se slabega vremena ustraši, a tek v snegu je lahko najlepše doživetje. Pomembno je samo, da se prepričaš oditi v zimsko pravljico; meni osebno so občutki teka v snegu izjemno všeč. Sneg na celotni pokrajini naredi nekakšno izolacijo, vse je spokojno in mirno, tekač pa še bolj čuti naravo. Sam sam že tolikokrat tekel v snegu ali dežju, da dežnika sploh ne uporabljam več. Slabega vremena za tek ni, je samo vreme. «

Kako pa nekoga navdušiti, da mu tek postane način življenja?
»Velik problem je, da se ljudje za tek odločajo samo pred tekmami. Tipičen primer je ljubljanski maraton, ko po pretečeni tekmi večina s tekom preneha. Veliko bolj pomembno kot udeležba na tekmi je, da začutiš tek, da tečeš v svojem tempu in da s tekom nadaljuješ tudi čez zimo. Tek ti mora postati način življenja. «

Glede na to, da se približuje mali krakški maraton: kaj svetuješ tekačem, ki so globoko v pripravah?
»Naj pridejo na Pulz sport (smeh)! Tekači naj se ne zaletijo. Pomembno je vse, kar smo naredili mesec prej, zadnja dva tedna pa naj bodo namenjena predvsem počitku. Velika napaka je, da si tik preden prenatreniran, na tekmi pa popolnoma utrujen. Zastaviti si je potrebno tudi realen cilj. «