OSEBNO
Si član kakšnega športnega društva ali kluba?
Sem neuradni član neuradnega športnega društva Istrski tovarji (=oslički).
Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Lasportiva Akasha
Uporabljaš tekaško uro?
Da, Suunto Ambit prve generacije.
Tvoj obred pred tekom?
Nimam posebnega obreda.
Tvoji dosedanji tekaški dosežki
Če se omejim na lansko leto, sem kot 22. najhitrejši moški pretekel 100-miljski trail tek Leadville 100 v Koloradu v ZDA ter v štirih dneh in pol pretekel Evropsko pešpot E 6 od Strunjana do bivšega mejnega prehoda Radelj na meji z Avstrijo.
Na štiri oči z Mitjo Volčanškom
Na štiri oči z Mitjo Volčanškom
20.01.2017 AVTOR: Tina Ambrožič
Mitja je novinar, v prostem času pa navdušen tekač, ki ima rad izzive. Tek obožuje zato, ker je enostaven, mu vzame relativno malo časa ter mu omogoča pristen stik z naravo.
Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
Pred kakšnimi osmimi leti. Do tedaj sem rekreativno tekmoval s cestnim kolesom in se na treningih družil s triatlonci, ki so me spodbudili, da se preizkusim tudi v teku. Kmalu je sledil prvi cestni polmaraton »in ostalo je zgodovina « :)
Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Narava, občutek svobode.
Kaj ti je tek dal?
Vztrajnost in iznajdljivost pri premagovanju ovir.
Kako potekajo tvoji treningi?
Tečem, kolikor se le da oz. kolikor mi čas dopušča. V praksi to pomeni med tednom krajše teke, ki so glede na dnevno počutje tudi bolj intenzivni, ob koncih tedna pa opravim daljše treninge. Motivacija je tek sam in naravno okolje, kamor pa vsaj za moje pojme glasba ne spada.
Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Večino tekov, tudi daljših, opravim sam. Po eni strani zaradi urnikov, ki jih narekuje služba, po drugi strani pa se tako tudi bolje poslušam. Seveda pa se zlasti v pripravljalnem obdobju veselim tudi daljših tekov in izletov v hribih v družbi somišljenikov.
Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Prve trail stotke v Istri, ki je bila bolj podobna kakšni »adventure race «. Zaradi težavnosti trase in izmučenosti, pa tudi medčloveških vezi, ki nastanejo ob tako ekstremnih naporih. Več kot polovico proge smo skupaj premagovali poleg moje malenkosti še Aljoša Smolnikar in Peter Žnidarič.
Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Še vedno v kombinaciji s tekom rad sedem na kolo, predvsem za regeneracijo in pa v izogib pojavu tekaških poškodb.
Kako pa skrbiš za prehrano?
Jem skoraj vse, včasih v nenormalno velikih količinah, kar pa je ena od prednosti ultratekov. Skrbim edino za to, da sta na jedilniku vedno tudi sadje in zelenjava.
Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Želim si tekmovalno še napredovati v ultra tekih, saj prihajam v najboljša leta za take razdalje. Obenem pa nameravam poslušati svoje telo, da bom v teku lahko užival še dolga leta.
Kaj so tvoji cilji v letošnjem letu?
Že v februarju se bom udeležil 24-urnega cestnega teka v Grčiji, kjer želim predvsem preizkusiti svoje meje. Poleti načrtujem udeležbo na ultratrailu z več kot 13.000 metri pozitivnih višincev v Andori, vmes pa bo verjetno padel še kakšen osebni izziv.
Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Ob mnogih urah, ki jih posvečam treningom, in službenih obveznostih ostane za druge hobije relativno malo časa. Rad pa preberem zanimivo knjigo ali pogledam dober film.
Pred kakšnimi osmimi leti. Do tedaj sem rekreativno tekmoval s cestnim kolesom in se na treningih družil s triatlonci, ki so me spodbudili, da se preizkusim tudi v teku. Kmalu je sledil prvi cestni polmaraton »in ostalo je zgodovina « :)
Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Narava, občutek svobode.
Kaj ti je tek dal?
Vztrajnost in iznajdljivost pri premagovanju ovir.
Kako potekajo tvoji treningi?
Tečem, kolikor se le da oz. kolikor mi čas dopušča. V praksi to pomeni med tednom krajše teke, ki so glede na dnevno počutje tudi bolj intenzivni, ob koncih tedna pa opravim daljše treninge. Motivacija je tek sam in naravno okolje, kamor pa vsaj za moje pojme glasba ne spada.
Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Večino tekov, tudi daljših, opravim sam. Po eni strani zaradi urnikov, ki jih narekuje služba, po drugi strani pa se tako tudi bolje poslušam. Seveda pa se zlasti v pripravljalnem obdobju veselim tudi daljših tekov in izletov v hribih v družbi somišljenikov.
Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Prve trail stotke v Istri, ki je bila bolj podobna kakšni »adventure race «. Zaradi težavnosti trase in izmučenosti, pa tudi medčloveških vezi, ki nastanejo ob tako ekstremnih naporih. Več kot polovico proge smo skupaj premagovali poleg moje malenkosti še Aljoša Smolnikar in Peter Žnidarič.
Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Še vedno v kombinaciji s tekom rad sedem na kolo, predvsem za regeneracijo in pa v izogib pojavu tekaških poškodb.
Kako pa skrbiš za prehrano?
Jem skoraj vse, včasih v nenormalno velikih količinah, kar pa je ena od prednosti ultratekov. Skrbim edino za to, da sta na jedilniku vedno tudi sadje in zelenjava.
Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Želim si tekmovalno še napredovati v ultra tekih, saj prihajam v najboljša leta za take razdalje. Obenem pa nameravam poslušati svoje telo, da bom v teku lahko užival še dolga leta.
Kaj so tvoji cilji v letošnjem letu?
Že v februarju se bom udeležil 24-urnega cestnega teka v Grčiji, kjer želim predvsem preizkusiti svoje meje. Poleti načrtujem udeležbo na ultratrailu z več kot 13.000 metri pozitivnih višincev v Andori, vmes pa bo verjetno padel še kakšen osebni izziv.
Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Ob mnogih urah, ki jih posvečam treningom, in službenih obveznostih ostane za druge hobije relativno malo časa. Rad pa preberem zanimivo knjigo ali pogledam dober film.
Značke:
Na štiri oči
Komentarji
Ljudje berejo:
Morda vas zanima tudi:
nazaj na vrh
