Na štiri oči z Mojco Lipicer Stantič

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Pred kakimi desetimi leti je bilo več impulzov. Najprej je začela teči prijateljica in ko sem zanjo navijala na Malem kraškem maratonu, me je vsa tista pozitivna energija kar posrkala vase. Neverjetno mi je bilo, ko sem videla na obrazih utrujenih tekačev eno samo srečo, o tem sem ogromno razmišljala. Nato je v novi službi sodelavka omenila, kako gre popoldne teči in sem ji začela postavljati vprašanja o tem. In nekega dne sem kar šla. Na srečo sem nekje ujela na uho, da je treba začeti postopoma in to je sedaj nasvet, ki ga dam vsakomur. Ko sem prvič neprekinjeno tekla približno dva kilometra (ure za beleženje razdalje še nisem imela, zato sem si na svojih poteh postavljala določene mejnike; tekla bom do tiste hiške, tekla bom določen čas itd.), sem od sreče kar vriskala in takoj poklicala prijateljico, da se ji pohvalim!

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Na začetku je bilo to, da sem bila takrat lahko tiho (dva majhna otroka imam doma :) ), da sem se odmaknila k sebi. Potem trenutki, ko sem ugotavljala, da zmorem več in več. Pa sproščeno gibanje v naravi, ki je res najlepše okolje za tek.

Kaj ti je tek dal?
S tekom sem ugotovila, da znam biti tudi vztrajna in potrpežljiva. Prek teka sem spoznala ogromno prekrasnih ljudi, s katerimi smo razvili lepa prijateljstva, ki me bogatijo in veselijo. Brez teka sploh ne bi spoznala, koliko lepot skriva kraj, kamor sem se preselila po poroki.

Kako potekajo tvoji treningi?
Treningov v pravem pomenu besede nimam več. Vsaj dvakrat na teden se podam na bližnja polja, okoli akumulacijskega jezera Vogršček, po vinogradih ali skozi gozd in se tam podim okoli v družbi psov, enkrat tedensko pa se povzpnem na bližnji Vitovski hrib; gor hodim, navzdol pa poskušam ujeti čim hitrejši korak. Če ob koncih tedna ne gremo v gore, še takrat »udarim « kak tek v okolici. Včasih bi po službi najraje zahibernirala na kavču in na poti domov to tudi uspešno vizualiziram, a je že postal taka navada in potreba, da se, takoj ko pridem domov, kar avtomatsko napotim po športno opremo. 
Motivacija so mi tudi tekaške prireditve (v mojem primeru res ne morem reči tekmovanja), na katere se prijavim.
Glasbo poslušam zelo redko; večinoma, ko grem sama na kak daljši tek (nad dve uri); takrat mora biti na sporedu čim bolj udaren rock.

Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Večinoma tečem sama (če ne štejem psov). Ko je pred kakšnimi 4 leti začel teči tudi mož, me je bilo najbolj strah, da je s tem konec mojih samotnih uric. A je tudi tek v družbi zelo prijeten; z možem, s prijateljicami, s sinom, redko, redko, redko pa tudi s hčerko.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Najbolj nepozaben je polmaraton v Palmanovi, ki sem ga pretekla s prijateljico Heleno, ki je bila na začetkih moja glavna tekaška motivatorka. Za svoje pojme sem ga pretekla zelo hitro in v cilj sem pritekla z ogromnim cmokom v grlu, tudi kakšno solzico sem potočila.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Za vikende gremo radi v gore, ta mesec pa sem začela z rednimi treningi plavanja in lahko se pohvalim, da na včerajšnjem treningu nisem niti enkrat popila vode …

Kako pa skrbiš za prehrano?
Nekaj časa sem se držala paleo prehrane, ki mi je zelo ustrezala, a nisem bila dovolj disciplinirana, da bi pri njej vztrajala. Jem vse, poskušam se držati nazaj pri sladkarijah, to je pa tudi vse. Daleč najljubša pa mi je tista hrana, ki si jo »naberem « med tekom ali hojo. Mož in otroci postanejo kar živčni, ker me morajo vedno čakati, da si uberem še tisto malino tam, ali da strem oreh, poiščem šparglje itd.

Kakšne tekaške načrte oziroma želje imaš za v prihodnje?
Pred mano je desetka s sinom na »ljubljancu «, potem pa greva navijat za (pol)maratonce na 17-i. kilometer, kjer imajo prijatelji tradicionalno rock okrepčevalnico. V novembru se zelo veselim prvega Traila 3 vrhov v domačih krajih, v zadnjem času sem namreč navdušena nad trail tekom.
Največja želja pa je, da bi lahko tekla do pozne starosti; da bi mi to telo dovolilo. Pa močno si želim teči na londonskem maratonu.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Zelo rada imam naše družinske potepe z avtodomom, pohode v gore, druženje z ljudmi, ki so mi blizu in branje. Ko bom vzljubila plavanje in obnovila ljubezen do kolesarjenja, se bom morda lotila triatlona …