Na štiri oči z Moniko Rudolf

Na štiri oči z Moniko Rudolf
12.09.2019 AVTOR: K. R., foto: osebni arhiv

Monika Rudolf, po poklicu magistrica prostorskega načrtovanja, je rekreativna športnica. Prosti čas rada preživlja v naravi (tek in hribi), saj ji narava da, kar potrebuje …

Si članica kakšnega športnega društva ali kluba?

Da, sem članica športnega društva Tek je lek v Logatcu. Občasno pa tečem tudi za športno društvo Ebm-papst Slovenija.

Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?

Trenutno najraje uporabljam tekaške copate HOKA ONE ONE, in sicer za cesto model Mach in za trail Torrent ali Speedgoat. Za cesto pa uporabljam tudi Saucony Kinvaro.

Uporabljaš tekaško uro?

Da, uporabljam tekaško uro, in sicer Garmin Fenix5s.

Tvoj obred pred tekom?

Nimam posebnega obreda pred tekom. Obujem copate in tečem… Pred tekmo pa pazim na to, da se dobro ogrejem.

Tvoji dosedanji tekaški dosežki:

Moji dosežki so povezani z mojimi osebnimi rekordi, saj pri teku tekmujem sama s seboj. Zelo sem vesela, da mi je uspelo v zadnjem letu napredovati in tako sem začela tudi gledati na čas. Pomembni pa so seveda treningi, saj brez nič ni nič… kar vložiš to dobiš…

Osebni rekordi:
Nočna 10-ka na Vrhniki (2019) : 45:45,
Istrski maraton (2019): 1:42:19.

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?

S tekom sem se začela ukvarjati približno pred šestimi leti. Sem bila popolni začetnik, saj se pred tem nisem ukvarjala s športom. Tek mi je pomagal, da sem šla čez “slabo življenjsko obdobje” in mi spremenil pogled na življenje. Od takrat ni tedna, da ne bi tekla. Na začetku sem tekla s prijateljico ali sama, nato pa sem se kasneje včlanila v Športno društvo Tek je lek, kjer imamo skupne tekaške treninge. Tako sem spoznala tudi veliko dobrih prijateljev, s katerimi še vedno skupaj tečemo in se družimo.

Kaj je tisto, kar ti je pri teku najbolj všeč?

Pri teku mi je najbolj všeč to, da nekaj naredim za svoje zdravje in telo v kratkem času ter imam pri tem stik z naravo. Vedno pravim, da je tek “naravni antidepresiv”, saj se po teku počutim veliko boljše. Tek mi zbistri misli in glavo. Pri teku oziroma pri tekaških tekmah mi je najbolj zanimivo to, da se pred vsako tekmo, ko sem polna adrenalina, vprašam, zakaj to sploh počnem. Ko pa pridem čez cilj, je to občutek, ki se ga ne da opisati. Takrat že razmišljam, katera bo naslednja tekma. :) Je pa res, da si vedno bolj želim tudi osebnih zmag – tekmovati sama s seboj in časom, tako da mi je tudi to izziv za naprej. V prvi vrsti pa mi tek pomeni stik z naravo.

Kaj ti je tek dal?

Tek mi je dal to, kar danes sem. Pozitivna in nasmejana oseba. Tek me je spremenil v drugo osebo. V svojem telesu se počutim super in si ne predstavljam več, da ne bi tekla… Tek je postal del mojega življenja. S tekom sem spoznala tudi veliko dobrih prijateljev in novih ljudi z istim razmišljanjem…

Kako potekajo tvoji treningi?

Moji treningi potekajo skoraj vsak dan. Enkrat tedensko poskušam imeti počitek ali pa tek zamenjam za kakšno drugo dejavnost. Trikrat tedensko imamo v društvu skupne treninge, kjer tudi delamo tekaške vaje in intervale. Vikendi so rezervirani za dolge teke ali hribe. Drugače pa tečem sama ali pa v družbi. Najraje tečem po naravi. Ko imam intervalne treninge in pozimi, pa tečem po cesti. Vedno več časa pa posvečam tudi teku v hrib, saj imam vedno večjo željo po trail tekih. Najbolj pa uživam, če samo obujem tekaške copate in le lahkotno tečem po naravi – brez gledanja na uro.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila in zakaj?

Vsak tek mi ostane v spominu, a če bi katerega morala izpostaviti, mi je v zelo lepem spominu ostala prva 21-ka v Cerknici leta 2015 (Tek Ydria Motors od Šteberka do Karlovice). Ko sem prišla čez cilj, je bila v supergah tudi kri. Potem mi je ostal v spominu tek v Beogradu (21 km) leta 2018, saj je bilo res lepo vzdušje na progi (veliko navijačev). Pa lansko leto Bovec maraton (21 km +) in Ljubljanski maraton (21 km), kjer sem dosegla svoj napredek, in sicer 1:44:45. Prej sem vedno tekla približno 2 uri. Zelo lepi teki so mi trail teki, še posebej UTVV Vipava, ki se ga redno udeležujem in Soča Outdoor.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?

Lansko leto sem spoznala “novo” ljubezen, in sicer hribe. Zelo rada hodim v hribe, čeprav me je strah višine in mi je to še dodatni izziv, da se spopadam s tem “strahom”. Hribi mi dajo to, kar potrebujem, tam se sprostim in dobim dodatno energijo za naprej. Imam pa od lanskega leta tudi svojo telovadbo “HIIT” (visoki intenzivni trening). Tako tudi pozimi vzdržujem kondicijo in delam na moči celega telesa, saj je pri teku pomembna tudi “baza”. Zelo rada tudi tečem na smučkah. Če pozimi vreme to dopušča, tekaške copate zamenjam za smučke.

Kako skrbiš za prehrano?

Glede prehrane nimam posebnih skrbi. Poskušam se izogibati sladkih stvari. Jem večinoma zelenjavo in meso ter veliko sadja. Pazim, da vsaj 1 uro pred treningom ne jem in da imam 3 redne obroke na dan.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za prihodnje?

Imam kar veliko tekaških načrtov. :) Najbolj si želim, da tek ostane del mene in da poskusim v njem čim bolj uživati. Si pa seveda želim teči še hitreje in izboljšati svoj čas. V prihodnje se spogledujem tudi z daljšimi teki. Sama sebi sem največji izziv, da vidim, koliko sem zmožna. Seveda pa so na prvem mestu teki v naravi gor in dol. Želim si tudi navdušiti čim več ljudi nad tekom, da jim pomagam ugotoviti, da tek ni le “mučenje”. Oktobra me čaka moj prvi maraton (Ljubljanski maraton) in upam, da ga pretečem po pričakovanju.

Katero knjigo si nazadnje prebrala?

Nazadnje sem prebrala knjigo Sama Ruglja: Na dolge proge.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?

Poleg teka seveda hodim v službo. Prej sem delala kot geodet na terenu, sedaj pa sem slabo leto na Upravni enoti (izdaja gradbenih dovoljenj). Po poklicu sem magistrica prostorskega načrtovanja, šport pa je moj hobi. Drugi hobiji, ki jih imam, so prav tako vedno povezani s športom. Lansko leto sem naredila izpit za vaditeljico športne rekreacije 2 in tako imam preko društva MOJ GIB telovadbo “HIIT”. Vodim pa tudi otroško atletiko preko društva Tek je lek. Pa seveda brez hribov ne gre… :) Če se pa še najde kaj časa, pa preberem kakšno zanimivo knjigo in se družim s prijatelji. Moj cilj je tudi, da čim več ljudi navdušim nad rekreacijo in športom, saj sem sama dober primer, kako šport spremeni človeka; na življenje gledamo drugače in tudi počutje je veliko boljše. V današnjih časih ima mnogo ljudi v službi opravlja sedeče delo, zato je gibanje nujno. Zaradi športa imamo več stika z naravo, kjer si lahko naberemo tudi nove, sveže energije za naprej…

Značke: Na štiri oči
Komentarji
Ta novica še nima komentarjev
*Za komentiranje morate biti prijavljeni.
Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ