Na štiri oči z Niko Babič

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
S tekom sem se začela intenzivno ukvarjati po drugem porodu, približno 5 let nazaj. Bila sem popolnoma brez energije in s preveč pridobljenimi kilogrami. Od nekdaj sem se rada ukvarjala s športom. V mladosti sem dolgo let uspešno trenirala veslanje, vendar sem zaradi poškodbe ramena morala prenehati. Po porodu sem iskala šport, ki mi ne bi vzel preveč časa, pri katerem ne bi bila odvisna od drugih, in ki bi ga lahko izvajala kadarkoli bi se mi zahotelo, oziroma, ko bi našla čas zase.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Najbolj mi je všeč to, da se med tekom fizično zelo izčrpam, psihično pa se razbremenim. Vsa negativna čustva in strahovi izginejo. Kljub temu, da se nemalokrat zgodi, da se na tek podam popolnoma brez volje in izčrpana od celega dne, sem po treningu kot nova, drugi človek, polna energije.

Kaj ti je tek dal?
Tek mi je dal veliko novih prijateljev. Spoznala sem veliko dobrih ljudi, ki so podobne miselnosti. To smo tekači. Poleg tega mi je tek vlil samozavesti, dal novo moč in nasploh izboljšal kvaliteto življenja.

Kako potekajo tvoji treningi?
Če imam na voljo dovolj časa, se najprej ogrejem. Nato pričnem teči. Običajno tečem več kot 8 km. Rada tečem po pokrajini in uživam v naravi. Tečem 4 do 5 krat na teden in tedensko naredim med 50 in 70 km. Po teku se raztegnem in naredim nekaj vaj za moč.

Za tek ne potrebujem nobene posebne motivacije. Zame je motivacija že to, da želim ohranjati postavo in zdrav duh v zdravem telesu.

Med tekom glasbe ne poslušam.

Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Načeloma tečem sama, saj za tek ne potrebujem družbe. Se mi pa zadnje čase večkrat pridruži moj partner. Tempo življenja mi trenutno ne dopušča, da bi tekla v kakšni tekaški ekipi.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Mislim, da mi bo letošnji 18. Mali kraški maraton ostal v spominu za vedno. Kljub prebavnim motnjam med celotnim polmaratonom, sem se v svoji kategoriji uvrstila na 3. mesto. Prav tako ne bom nikoli pozabila Nočne 10-ke leta 2016 in lanskega maratona v Radencih. Po teh dveh tekih smo se z družbo zabavali pozno v noč. To je bila žurka, ki se je ne da opisati. Moraš biti tam, da to doživiš.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Ne, trenutno se ukvarjam samo s tekom.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Moram priznati, da se prehranjujem zelo zdravo. S partnerjem imava prehrano zelo dobro urejeno. Ne marava preveč sladkorja, mlečnih izdelkov, cvrte hrane, raznih nezdravih prigrizkov in sladkih gaziranih pijač. Vsak dan jemo kuhano. Uživamo veliko polnozrnatih testenin, riža, pire, ječmena z veliko zelenjave in malo manj mesa. Kruh večinoma pečem sama, le v redkih primerih ga kupim. Poleg tega pa uživam še različne vitaminsko-mineralne pripravke, rastlinske beljakovine in ribje olje.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Že drugo leto si želim odteči prvi pravi maraton. Najbolj si pa želim, da bi polmaraton odtekla v času pod 1:35:00, za kar upam, da mi kmalu uspe.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Zelo rada rolam, hodim v hribe, najpogosteje na Slavnik, plavam in smučam. Dostikrat se v službo odpravim kar z rolerji.
S službo v Sanolaborju sem zelo zadovoljna, saj ima tudi moj delodajalec posluh za športna udejstvovanja svojih zaposlenih in nas pri tem podpira.