Na štiri oči z Rajkom Zupančičem

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
Kot večina otrok iz delavskih družin v tistem času sem imel dosti svobode in bil prepuščen dvoriščem. Igrali smo predvsem nogomet in si tako pridobivali gibalne spretnosti ter delovne navade. Ob vzpodbudi učitelja telovadbe in tudi ker sem takrat verjel vase sem se že koncem petdesetih let vpisal kot tekač v športno društvo Branik. Pozneje, v času srednješolskega obdobja je atletiko zamenjala orodna telovadba, a sem se ji zaradi poškodbe zapestja moral odpovedati in tako sem se ponovno vrnil k teku.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Gibanje, narava, svoboda.

Kaj ti je tek dal?
Ogromno. Zdravje, ob teku se mi zbistrijo misli, očisti duša in krepi telo. Dal mi je tudi prijatelje in z njimi obilo pozitivne energije, dal mi je nešteto lepih doživetij na tekaških potovanjih po skoraj vsej Evropi. Ko tečem, vem da živim. Sem zasvojen in brez tega skratka ne gre.

Kako potekajo tvoji treningi?
»Treninge « prilagajam zastavljenim ciljem. V zadnjih letih si vzamem več časa za regeneracijo tako da običajno tedensko opravim tri ali štiri osnovne treninge na katerih pretečem od 50 do 70 kilometrov  Za dodatno motivacijo si navadno izberem večji maraton v katerem od evropskih mest in tako združim ta svoj hobi tudi z turizmom. Glasbo sicer rad poslušam, a ne med tekom. Poslušam ptice, listje, vodo pa tudi vrvež na velikih prireditvah me ne moti.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo? 
Rad tečem v družbi. Najraje s hčerko ali bratom, vendar če je potrebno zmorem tudi sam in družbo nosim s seboj v glavi.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Jih ni, ki bi jih pozabljal, a če že, ne bom pozabil tekem v Avstraliji, pa seveda Rotterdama in osebnega rekorda. Pa maratonov na Dunaju, Parizu, Londonu, Rimu, Amsterdamu, Barceloni …. Tudi Ljubljanca ne moreš pozabit – organizacija na svetovnem nivoju in pozitivizem množice pred štartom, ko se kar iskri od radosti in energije. Tudi daljših tekov kot so 100km v Bielu ali supermaratona Zagreb - Čazma se rad spomnim. Tekli smo tudi v štafetnem teku (2000km) ob mejah Slovenije.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Poleg teka se zelo rad odpravim na izlet ali na potovanje s kolesom, pozimi pa tekam tudi na smučeh. Udeležil sem se tudi slovitega  90km-terskega teka Wassalopet na Švedskem in 70km Marchialonge v Italiji.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Kolikor se da se skušam zdravo prehranjevati, a mi to vedno ne uspeva. Težko se odrečem dobremu in jem skoraj vse. Tudi kako pivo včasih zapaše, le količine morajo biti zmerne. Tako pri hrani kot pijači.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje? 
Čeprav sem službeno že upokojen pa se kot športnik še ne nameravam upokojiti. V kolikor mi bo zdravje služilo bom doživel še kak zanimiv tek Pa tudi kak državni naslov v svoji starostni kategoriji bi še letos rad osvojil.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?  
Sem aktivni atletski sodnik. Drugih hobijev pravzaprav nimam. Poleg športa živim pač običajno penzionistično življenje. Malo šarim in pospravljam po in okrog hiše, malo berem in gledam televizijo, še malo na računalnik in dan je prekratek. Povprečna poklicna pot pa je že za mano.