Na štiri oči: Gregor Jagodic

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?

Dolga leta sem bil precej strasten kadilec. Pokadil sem tudi do 3 škatlice cigaret na dan in tehtal nekaj manj kot 100 kg. Nekega aprilskega večera leta 2012 sem se odločil, da bom s kajenjem prenehal in spremenil način življenja. Po razmisleku o različnih športih, sem se odločil, da poskusim s tekom. Za prvi cilj sem si zadal preteči krog okoli protokolarnega objekta Brdo pri Kranju. Nato se je zgodba začela razvijati in vse bolj me je povleklo v tek. In tako danes vsaj nekajkrat na teden pretečem kako razdaljo.

Kaj je tisto, kar ti je pri teku najbolj všeč?

Tek je ena tistih športnih dejavnosti, seveda rekreativnih, ko nimaš določenih časovnih terminov. Na tek se lahko odpravim, kadar želim in se mi ljubi, ter tečem kolikor dolgo in daleč želim. Nisem vezan na neke telovadnice in čas kdaj moram biti tam oz. koliko časa moram telovaditi. Pri teku mi najbolj ugaja da je zunanja dejavnost, torej na zraku. (smeh)

Kaj ti je tek dal?

Predvsem nove ideje in destinacije za dopust in izlete. Na prvem mestu je vsekakor gibanje, ki ga pač človek potrebuje. Sem pa tekom svoje tekaške ''kariere'' obiskal kar nekaj držav in krajev, ter tako tudi spoznal običaje in kulture teh držav in tudi obiskovalcev, ki so se udeležili teh maratonov. Brez teka se v določene kraje verjetno ne bi podal.

Kako potekajo tvoji treningi?

Kot sem že povedal, ne treniram v smislu pravih treningov. Ne delam kakšnih intervalov, fartlekov in drugih podobnih metod, ampak tečem, ko želim in tako razdaljo, kolikor mi tisti dan odgovarja glede na počutje. Pozoren pa sem na prva 2 km počasnega teka za ogrevanje. Pri približno 8 km pa se ponavadi odločim kakšna bo končna razdalja tistega dne. Pred prireditvami pa ponavadi razdalje podaljšam.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil in zakaj?

Vsekakor ne bom pozabil nobenega od petih svetovnih maratonov. Vsak zase je bil nekaj posebnega, čudovitega ter nepozabnega. Berlin je bil moja prva maratonska razdalja. Tokyo je bil poseben zaradi mojega štarta takoj za elitnimi tekači, kar je bila verjetno napaka organizatorja. (smeh) Chicago se najbolj spomnim po izraziti temperaturni razliki, ko smo štartali pri 10, zaključili pa pri 25 stopinjah celzijah in ''sprehodu'' skozi Kitajsko četrt. New York je pač New York....tek skozi pet okrožij in prehod čez vseh pet znamenitih mostov; vsakič prihod v drugo kulturo in način navijanja, ter cilj v Centralnem parku. V Londonu pa je bilo največ navijačev in tudi Kipchoge je imel čast teči z menoj na isti prireditvi. (smeh) Vsi so pa posebni tudi zato, ker na njih zame navija tudi moja žena, z veliko slovensko zastavo.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?

Tek mi je sicer primarna rekreacija, ampak vmes pa rad sedem tudi na kolo in mogoče splezam na kakšen hrib ali goro.

Kako skrbiš za prehrano?

Predvsem jem, kar mi odgovarjam v določenem trenutku. Ne držim se kakšne posebne športne prehrane. Edino kar pazim je, da vsaj dve uri pred tekom ne jem. V tujini pa pred tekom tudi ne eksperimentiram z lokalno kuhinjo, raje si to obilno privoščim po teku.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za prihodnje?

Vsekakor bi rad zaključil serijo Abbott maratonov, kar pomeni, da mi je največji cilj odteči še maraton v Bostonu v bližnji prihodnosti in tako doseči moj življenjski tekaški cilj. Imam pa tudi plan odteči polmaratone po vseh glavnih mestih bivše Jugoslavije v letu dni.

Katero knjigo si nazadnje prebral?

Prebral sem Zagret za tek od Marka Robleka.