Na štiri oči: Tina Žarki

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?

Pri 30-ih letih sem stanovala v Spodnji Šiški v Lj in delala v centru Ljubljane na Dnevniku (5KM cca). Takrat sem vsak dan peš hodila v službo in nazaj, ker sem ugotovila, da z avtobusom porabim identično dolžino časa. Ko sem hodila, se mi ni bilo treba že navsezgodaj ukvarjati s čakanjem na avtobus in z gnečo na njem. In tako sem se vživela v hojo. Leto zatem mi je mlajša sestra Maja, ki je v tistem času tekla, predlagala nakup tekaških superg za 45,00 €. Moj prvi tek je bil nato dolg 5 km in bila sem presenečena sama nad seboj. Ogromno kondicije sem namreč pridobila ravno z vsakodnevno hojo. In od tistega dne naprej tečem.

Kaj je tisto, kar ti je pri teku najbolj všeč?

Svež zrak, gibanje, narava. Ko sem začela teči, sem kot spremljevalni rekvizit uporabljala glasbo. Zdaj, po 13-ih letih teka si ne predstavljam več, da bi šla ven in ne bi slišala čivkanja ptic. Narava je osupljivo lepa. In seveda občutek svobode. Občutek svoje majhnosti oz. velikosti.

Kaj ti je tek dal?

Ne morem govoriti le o teku, na splošno šport mi je spremenil vse. Bivanje na tem planetu, pogled na svet, razmišljanje,… Predvsem in najbolj pomembno pa je to, da verjamem, da sem zdrava zato, ker se ukvarjam s športom in vsakodnevno vdihavam svež zrak.

Kako potekajo tvoji treningi (kje in kolikokrat)?

Gibam se cca 6x na teden. 1 dan v tednu počivam. Po službi se grem domov preobleči in direktno ven na zrak. Za 1, 2, 3, 4 ure. Odvisno kam me misli vodijo. Ali v hribe, ali teči po ravnem, na kolo, rolerje,….Nikoli nisem niti razmišljala o tem, da treniram, ker tako uživam v športu, da zame to niso treningi, temveč 'uživancija' na prostem. Največkrat uživam v bližini doma, v radiju 30 km.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila in zakaj?

Tekaški ULTRA MARATON Celje-Logarska dolina 75 km (2017). Moja najboljša prijateljica Nataša Sivka in jaz. In najin prvi Ultramaraton. Leto pred njim nisem niti vedela, da obstajajo na tem planetu teki, daljši od 42km - maraton. Je še veliko daljših in bolj ekstremih tekov. In eden od njih je tudi Ultramaraton Logarska dolina s štartom v Celju. Najlepši in najbolj ne-tekmovalen štart v moji zgodovini tekov. Narava fenomenalna. Trenutki, ki se zgodijo na poti, nepozabni. In res sem nadvse ponosna, da sva z Natašo to naredili skupaj. Dvakrat!

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?

Kolesarim, rolam na pump-tracku (polygon), relacijsko rolanje, gorski tek, tek čez ovire, občasno street workout in košarka s sinom.

Kako skrbiš za prehrano?

Jem vse. Pijem vse, razen sladkih pijač in gaziranih pijač in kave. Enkrat na leto naredim za 30 dni post in takrat se odrečem sladkarijam. Pogosto jutro začnem s kozarcem vode, v katero stisnem sok sveže limone, in s smoothijem, ki vsebuje sadje, zelenjavo in vodo.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za prihodnje?

Načrtov je kar nekaj, je pa res da so bolj usmerjeni v to, da se dotaknem tistega, česar še ne poznam. Glede na to, da sem sodnica Triatlona, si želim narediti triatlon. Vsekakor pa ne bom dala miru, dokler spet ne naredim nekaj velikega.

Katero knjigo si nazadnje prebrala?

Ultrablues. Jo berem, hkrati pa tudi priporočam vsem, ki si želijo nekaj več, pa mislijo, da je to nemogoče doseči. Vse je v glavi!

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?

Seveda. Sem mamica 8-letnega športnika. V dopoldanskem času sem Vodja projektov v grafičnem podjetju DPI d.o.o.,tiskarna velikih formatov, plakatov, table, nalepk. V popoldanskem času sem mama/športnica/prijateljica/hčerka/partnerka. Poleg vsega naštetega pa sem tudi Trenerka Športne rekreacije. Moj dolgoročni cilj je svetovanje/motiviranje/vodenje posameznika-ov k boljšemu načinu življenja.