Telo si vse zapomni, nosi naslov knjiga, ki jo priporočam v branje, sam pa izhajam iz osebne izkušnje, ki sem jo izkusil v začetku letošnjega poletja.
Ravno v času, ko sem začel optimistično povečevati tekaške in kolesarske kilometre.
Sredi noči sem se začel zbujati z bolečino v rami. To se mi je zgodilo občasno, kasneje pa vse pogosteje. Začel sem raziskovati, kako bolečino omiliti, nisem pa se osredotočil na to, kaj je izvor bolečine. Ključna napaka.
Na spletni strani z videoposnetki je bilo polno nasvetov, večina mi je svetovala, naj si pomagam s preprostim visenjem na drogu. V prvem tednu sem vsak dan nekaj minut pasivno visel, nato so me dodatni posnetki spodbudili k aktivnemu visenju in, seveda, športnik po duši si vedno želi več, zato sem se nagibal k dvigom. Še danes ne vem, ali sem imel srečo ali smolo, ko me je po treh tednih eksperimentiranja z visenjem začel boleti komolec. Na podlagi videoposnetkov z Youtuba sem si lahko sam postavil diagnozo: teniški komolec. In ja, tenisa niti od daleč ne igram.
Z bolečino sem bil še na slabšem, rami nisem več posvečal preveč pozornosti, saj je bila bolečina v komolcu na trenutke res neprijetna. Ponovno sem pogledal razne video nasvete in začel z vajami, da je bilo dnevno življenje bolj znosno. Vse bolj mi je postajalo jasno, da sam te težave ne bom mogel rešiti, nesprejemljive pa so mi bile informacije, da se lahko bolečina teniškega komolca vleče tudi leto ali dlje.
Ker je pri vsaki slabi stvari lahko tudi kaj dobrega, sem se navadil, da vsako jutro naredim 15-minutno vadbo, da raztegnem in ogrejem telo, ko imam kaj več časa, naredim še dodatno vadbo samo za zgornji del telesa s poudarkom na rami in komolcu. Na začetku sem bil v to prisiljen, da sem zmanjšal jutranjo otrdelost in bolečino v komolcu, zdaj pa mi je vse skupaj postalo nepogrešljiv del jutranje rutine.
Bolečin v rami in komolcu še nisem odpravil, sem se pa v začetku septembra odpravil k fizioterapevtu, da mi je diagnosticiral izvor bolečine. Laično bom rekel, da sta bili zakrčeni sprednja ramenska mišica in najmanjša mišica zadaj na lopatici. Po štirih obiskih sta rama in komolec ponovno prevzela svojo vlogo, z vsakim obiskom sem dobil dodatni dve vaji za krepitev ustreznih mišic. V najbolj tekaškem mesecu v letu me tako čaka obisk kineziološkega centra, kjer bom obisk pri fizioterapevtu nadgradil s tedensko vadbo za okrepitev celega telesa.
V času, ki sem ga prebil na masažni mizi pri fizioterapevtu, mi je potrdil povečanje zasedenosti fizioterapevtov v jesenskem času, predvsem tik pred in po največjem tekaškem dogodku pri nas, NLBLjubljanski maraton. Sam sem z video posnetki osvojil navado jutranje vadbe, nisem pa uspel rešiti težave brez pomoči. Trend zasedenosti fizioterapevtov se ne bo spremenil, zato jih pravočasno obiščite, ko nastopijo težave.
Recenzije:
>>>
>>> Petra Tramte
>>> Matic Ian Guček
>>> Aleš Debeljak
>>> Tanja Kompan
>>> Dominika Valant Zupančič
>>> Backyard
>>> Vinski maraton
>>>