Poročilo iz 14. Cortina-Dobbiaco Run

Za boljše razumevanje trase in tekme priporočamo ogled objave na Tekac.si. Na 30 kilometrskem teku, ki vodi po večinoma zelo dobrih makadamskih poteh in tekače popelje v gorate predele Dolomitov, je zmago slavil predstavnik Kenije, Nicodemus Biwott, 1:37:3, drugo mesto je osvojil njegov rojak Peter Bii, 1:37:31, na tretje mesto pa je pritekel Said Boudalia, 1:40:53.

V ženski kategoriji je s hitrim tekom najhitreje opravila Valeria Straneo, 1:47:39, ki je po rezultatih sodeč s konkurenco dobesedno pometla. Na drugo mesto se je povzpela Rachele Fabbro, 1:58:02, tretje mesto pa je osvojila Giovanna Pizzato, 2:00:16.

Sebastjan Zarnik je po prvih zapletih ohranil mirno kri, na koncu iztržil odličen rezultat in dosegel ter tudi presegel lastna pričakovanja! Na koncu je osvojil 10. mesto in v cilj pritekel s časom 1:47:06. Omeniti velja še to, da je Slovenec Tadej Kaluža osvojil 16. mesto s časom 1:52:16.

Bolj natančen potek tekme pa opisuje Sebastjan: »Na tekmo smo se odpravili že v soboto in šli v Dobbiaco prevzeti mojo štartno številko,ki je žal bila bolj slaba in je pomenila,da bom štartal v zadnji skupini,8 min za prvo in drugo skupino. Čeprav sem želel organizatorja prepričati, da bi štartal v prvem valu, le ta ni popustil. To pa je pomenilo, da bi moral na poti do cilja prehiteti vsaj 3500 tekačev.

Na dan tekme je pihal močan veter,tako da mi tudi to ni bilo v pomoč.

Začel sem v tretji vrsti zadnje skupine in po poku štartne pištole že po 200m ostal sam. Na 2. kilometru sem ujel tekače iz prve in druge skupine in tako se je začelo »cik-cakanje « po progi in iskanje najboljše linije za tek.

Ob vsem tem prehitevanju je bilo videti kot da šprintam. Nekje do vrha prelaza, po 17-ih kilometrih se je število tekačev tako zmanjšalo,da sem lahko tekel neovirano. A ravno takrat sem padel v manjšo krizo, ki pa je trajala do 19. kilometra,tako da sem zadnjih 11 kilometrov lahko tekel konstantno med 3:20 in 3:30 na kilometer in na koncu dosegel čas 1:47:06, kar je pomenilo 10. mesto absolutno.

Proga je zelo lepa,tekaška in skoraj v celoti poteka po urejeni makadamski cesti. Tu so v prednosti maratonski tekači, ki imajo "korak" za takšne, lahko bi rekli cestne teke.

Sam sem z rezultatom zadovoljen, v solo teku sem odtekel najbolje kot se je dalo. Žal mi je le za to, da bi lahko v boljši skupini tekel v zavetrju in brez "cik-cakanja" po progi, ki ti vzame ogromno energije. Mogoče bi šlo do 1:45:00, bolje pa težko.

Drugo leto se bom vrnil, takrat bom po letošnjem rezultatu verjetno štartal v prvi vrsti in zdaj tudi vem kaj me čaka in kako se pripraviti «.

Sebastjanu čestitamo ob zelo dobrem rezultatu in se veselimo novih opisov iz prihajajočih podvigov, ki jih bomo podelili tudi z vami.