Tega obdobja se bomo spominjali kot obdobja osvajanja navideznih medalj, ki smo jih dobili s tekom na lokalnih cestah in gozdnih stezicah. Čas in uvrstitev sta bila drugotnega pomena, bistvena je postala udeležba. Moto olimpijskih iger »Pomembno je sodelovati« nas je ponovno nagovoril, mnoge tudi prvič.

Letos ena redko organiziranih večjih športnih prireditev, prestavljene olimpijske igre, je minila brez neposrednega bodrenja navijačev in podpornikov, večina disciplin zgolj z navijanjem iz vrst spremljevalnega osebja športnikov, a se kljub temu ponašajo z rezultatskimi presežki. Če pregledamo slovenske tekaške uvrstitve, gre za ene bolj uspešnih iger, če jih ocenjujemo po tej plati. Tako je videti na površini in ta trenutek. Kako pa je pripravljena generacija, ki se bo merila na olimpijskih igrah čez sedem let? Nekaj medlih opominjanj in opozoril si je sledilo v začetku leta in pisali smo o tem, da normalne gibalne porazdelitve med mladimi ni več. Raziskovalci opažajo, da ima krivulja motoričnih sposobnosti slovenske mladine dva vrhova. En vrh predstavljajo tisti, ki so izredno gibalno sposobni in na stopnji vrhunskih športnikov, drug, enako visok vrh pa predstavljajo tisti, ki so gibalno izjemno podhranjeni in jim že običajen tek vzvratno dela ogromno težav.

Tekaške prireditve se počasi organizirajo v večjem številu in ker imajo vse večje prireditve že določene datume za naslednje leto, je pregled starostne strukture udeležencev v letošnjih rezultatih zaskrbljujoč. Delež udeležencev v starosti pod dvajset let je zelo skromen. Udeležba na prireditvah res ni edino merilo, a tudi med jutranjimi, popoldanskimi ali večernimi teki ne srečujem ravno pogosto mlajših oseb, ki imajo potrebo, da prevetrijo telo in duha. Če nas prej prepričajo v nujnost ukrepanja zgledi iz tujine, bo morebiti ukrep, ki so ga sprejeli na Kitajskem, kjer so prvič v zgodovini po pomembnosti šport izenačili z matematiko, materinščino in angleščino, eden izmed mnogih signalov, da se bi moralo tudi pri nas kaj spremeniti. Pri tem bodo svoje lahko dodali tudi organizatorji tekaških prireditev in nagovorili mlajše k udeležbi in k ustreznim pripravam in vadbi pred tem.

Bolj kot podaljševanje dolžine teka gre zasledovati redno in zmerno telesno aktivnost, ki jo na poljuden in zabaven način razdela dr. Daniel Lieberman v knjigi Naravno gibanje. Kot ugotavlja, nedejavnost v nobenem pogledu ni koristna, saj se kot vrsta res nismo razvili, da se gibljemo in vadimo. Kar je veljalo za čas, ko je bil tek pomemben za preživetje (lov in beg), je enako še dandanes kljub vsemu udobju, ki smo ga deležni s pomočjo umetne inteligence in sodobne tehnologije. Vse to tehnološko udobje nam pred očmi odžira čas, ki smo ga v preteklosti namenjali telesni aktivnosti.

Uvajanje v šolske programe vsak dan uro športa, da si mladi povrnejo gibalno spretnost, ki so jo v zadnjem obdobju izgubili, se kaže za vse bolj smiseln, če ne kar nujen ukrep. Ravno tako ne bi bil presenečen, da bi s podobnim »razvajanjem« zaposlenih pohitele tudi delovne organizacije.

IZPOSTAVLJAMO

FOTOLOV

PREGLED

JURE SODJA IN TRIATLON JEKLENIH

NA 4 OČI: AJDA, LUKA, KLEMEN, PETRA

UTMB skozi oči udeleženca in spremljevalcev

TEKAŠKA OBUTEV: Asics GEL-Kayano 28, adidas 4DFWD, Salomon PREDICT 2

KAZALO