Svet je že desetič tekel za tiste, ki tega ne morejo

Wings for Life World Run istočasno poteka po vsem svetu, poleg možnosti teka na sedmih uradnih tekmovanjih, v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Švici, Gruziji, na Poljskem in na Hrvaškem, pa je mogoče sodelovati skoraj kjerkoli na svetu, s pomočjo aplikacije na pametnem telefonu. 100% sredstev zbranih s startninami gre za raziskave poškodb hrbtenjače in iskanje rešitve za njih.

Za primerjavo - lani je po vsem svetu sodelovalo 161.892 ljudi, v Sloveniji 1.460. Letos se je tako pri nas število tekmovalcev več kot podvojilo. Startni prostor na Kongresnem trgu v Ljubljani je bil pred začetkom teka skoraj premajhen za vse.

Med udeleženci je bilo opaziti veliko znanih obrazov, tako iz sveta športa kot širše, med njimi tudi bivšega predsednika republike Boruta Pahorja. Sodeloval je že na vseh slovenski izvedbah teka do sedaj. Pravi, da mu je ta dogodek prirasel k srcu, tudi zato, ker je več kot le dobrodelen - tako s svojim glavnim poslanstvom, kot s tem, da pokaže kako solidarni smo lahko ljudje po vsem svetu.

Podobno žene tudi Rebeko Dremelj, ki pravi, da tek sicer ni njena domena, a jo je pri odločitvi, da sodeluje, motivirala zgodba prijateljice Nine Wabre Jakič. Ta je zaradi poškodbe hrbtenjače prikovana na invalidski voziček. Rebeka in Nina sta se s starta pognali skupaj, zraven pa sta povabili še lepo število drugih, ki so sestavljali skupino Nepremagljiva.si. V njej je bil tudi Ninin mož in paraolimpijec Gal Jakič. Preden ga je ujelo in izločilo zasledovalno vozilo, je na vozičku premagal 12,7 kilometra. Nina ni zmogla tako daleč, je pa povedala, da ni besed s katerimi bi opisala pozitivne občutke, ki so jo med dogodkom preplavljali.

Udeleženci na invalidskih vozičkih so na tem tekmovanju seveda več kot dobrodošli. V Ljubljani jih je bilo na startni listi 18. Najboljši med njimi je bil paraolimpijski smučar Jernej Slivnik. Pred zasledovalnim vozilom je bežal kar 23 kilometrov.

Na slovenskem teku sta bila sicer najboljša Katarina Pišotek z 42,2 kilometri in Urban Jereb z 59,2 kilometri.

Urban Jereb je v skupnem globalnem seštevku nastop končal na odličnem 17. mestu. “Z rezultatom sem seveda zadovoljen, mislim pa, da imam tudi še nekaj rezerve, jo bom izkoristil naslednje leto. Malce sem se proti koncu boril tudi s krči, a je šlo vseeno po načrtih,” je povedal varovanec najboljšega slovenskega maratonskega tekača do sedaj, Romana Kejžarja.

Slovenska zmagovalka Katarina Pišotek je na globalni lestvici zasedla prav tako odlično 19. mesto, po teku pa je povedala: “Pogoji za tek so bili ugodni, šla sem nad pričakovanji do polmaratonske razdalje, potem pa je moj tempo začel padati. Vseeno sem naredila sedem kilometrov več, kot sem načrtovala. Z razdaljo sem tako zelo zadovoljna, zmage pa sploh nisem pričakovala.”

Skupno je bil na celem svetu najboljši Japonec Jo Fukuda z 69 pretečenimi kilometri. Pri ženskah je zmagala Poljakinja Kasia Szkoda s 55 kilometri. Oba sta tekla na domačih tleh, Japonec z aplikacijo, Poljakinja pa na uradnem teku v Poznanu.

Zaradi posebnega koncepta tekmovanja, cilj na tem teku doseže vsak, ki se požene s starta. Pravzaprav cilj ujame njega.

Na tem teku ciljna črta lovi tekače

Tekači po vsem svetu so tudi tokrat startali istočasno, natančno ob 13.00 po lokalnem času, pol ure po začetku teka pa so jim začela do potankosti usklajeno slediti zasledovalna vozila. Ta so opremljena z najsodobnejšo satelitsko tehnologijo in ves čas povezana s kontrolnim centrom v Avstriji. Njihova hitrost se skozi čas teka postopno zvišuje. Začnejo s 14 kilometri na uro, po dveh urah vozijo s hitrostjo 18 kilometrov na uro, nato pa nekoliko pospešijo in po štirih urah že vozijo s hitrostjo 34 kilometrov na uro. Pri tej hitrosti vztrajajo dokler ni ujet zadnji tekmovalec na njihovi trasi. Ko tekmovalca zasledovalno vozilo ujame, je tek zaključil, njegov rezultat pa predstavlja pretečena razdalja.

Slovensko zasledovalno vozilo je bilo tokrat električni Volkswagen ID. Buzz, za volanom pa je sedel reli voznik Jaka Cevc. Da ne bi kdo spregledal, da je ciljna črta blizu, je poskrbel še Filip Flisar, ki je iz vozila v svojem slogu tekače spodbujal, naj iz sebe stisnejo še malo in se ne predajo kar tako.

Ves izkupiček od startnin gre v dobrodelni namen

Zdravilo za poškodbe hrbtenjače pod okriljem fundacije Wings For Life sistematično iščejo od leta 2004. Takrat sta prijatelja Dietrich Mateschitz in Heinz Kinigadner fundacijo tudi ustanovila. Do takrat je bilo ciljanih raziskav resnično malo, vedno pa je primanjkovalo finančnih sredstev. Leta 2014 je fundacija začela sredstva zbirati tudi z organizacijo svetovnega teka. Anita Gerhardter, izvršna direktorica fundacije, se že veseli jubilejnega dogodka: “Ta tek je vedno nekaj posebnega, vsak lahko sodeluje in vsa sredstva zbrana s startninami gredo za dober namen. Več denarja zberemo, več študij lahko podpremo in prej bomo na skupnem cilju.”

Rezultati, ki veliko obetajo
Fundacija Wings For Life (www.wingsforlife.com) je do sedaj podprla 276 različnih projektov, ki so se na seznam prebili skozi strogo znanstveno sito. Trenutno jih je aktivnih 74, od leta 2022 kar 16 novih. Na tej povezavi najdete izbor sedmih, ki veliko obetajo: https://www.wingsforlife.com/uk/latest/7-projects-with-promise
“Napredek je ogromen, tu je že cela zbirka vrhunskih rezultatov, ki potrjujejo, da smo na pravi poti. Že dolgo namreč ni več vprašanje, ali bomo rešitev našli, vprašanje je le kdaj bomo do nje prišli,” še pove Anita Gerhardter. Vse informacije o dogodku in uradni rezultati (v celoti bodo objavljeni 24 ur po zaključku
teka): http://www.wingsforlifeworldrun.com