Tek pod svobodnim soncem

S prvim Tekom pod svobodnim soncem so 2. junija 2012 obeležili petdesetletnico smrti Frana Saleškega Finžgarja. Drugo izvedbo prirejajo letos nekoliko prej, v soboto 18. maja. Ob devetih zjutraj se bodo na 200, 600 in 900 metrov dolgih progah najprej pomerili otroci, ob 9.30 pa se začne sedemkilometrski tek za odrasle. Letošnja novost je vodena nordijska hoja v dolžini treh kilometrov, ki se bo začela deset minuti po startu odraslih.

Kaša za malico 
Vsi otroci bodo prejeli lesene medalje, med odraslimi pa najboljši v kategorijah. Tako kot lani, bodo tudi letos rekreacijo združili s kulturo: po teku pripravljajo žrebanje startnih številk za atraktivne nagrade, med katerimi bodo tudi letos umetniška dela likovnikov iz Žirovnice. Nekaj posebnega bo tudi hrana: namesto klasičnih makaronov bodo ponudili tradicionalno kašarsko specialiteto, na mleku kuhano proseno kašo s slivami in medom. Nekoč so je Žirovničani menda pojedli toliko, da se jih je oprijel vzdevek Kašarji.

Po poti žirovniške živine

Po trasi smo se na zgodnjepomladanski dan podali tudi mi. Start je pri brunarici Konjeniškega kluba Stol na stari cesarski cesti, ki je tudi sicer priljubljena trasa žirovniških rekreativcev. Večji del ravninske proge, namerili smo dobrih trideset metrov višinske razlike, poteka po makadamu, nekaj pa tudi po asfaltu.
 

Starta se v smeri severozahoda do ceste med Breznico in Vrbo, kjer v križišču zavijemo levo in tečemo do Vrbe. Mimo vaške lipe cesta zavije levo in nas vodi tik mimo Prešernove rojstne hiše ter navzdol do glavne ceste. Tam zavijemo desno po slabšem kolovozu tik ob cesti in čez tristo metrov spet desno po kolovozu, ki se vzpne in višje zavije ostro levo proti starodavnemu drevoredu. Zavijemo desno, v senco dreves, ki so Vrbo ščitila proti vetru. Po tej okoli osemsto metrov dolgi poti so še pred dvajsetimi leti v senci hrastov in lip gnali živino. Takim potem rečejo na gorenjskem stagne, v Vrbi jo zapisujejo z veliko začetnico. Če bo maja vroče, bo tek v senci kar prijeten, sicer zna biti blatno.

Čudovita kulisa pod svobodnim soncem
Drevored pripelje do prvih hiš v Zabreznici, kjer zavijemo desno in se priključimo stari cesarski cesti. Zdaj vseskozi tečemo naravnost, mimo startnega prostora in ob nekaj kapelicah ter božjih znamenjih še dva kilometra naprej do križišča z asfaltirano cesto, kjer se levo zavije v Rodine in desno v Hraše. Tam obrnemo in tečemo nazaj do startno-ciljnega prostora. Namerili smo natančno sedem kilometrov.
 

Trasa navdušuje predvsem z razgledom. Najbolj atraktivna je spomladi, ko okolica ozeleni,  vrh Stola pa je še zasnežen. Pod Stolom se svetlika zvonik brezniške cerkve, nekje sredi grebena, ki skrajni severni rob Ljubljanske kotline ločuje od doline Završnice, pa se skriva cerkvica sv. Lovrenca, nekoč tudi zatočišče pred Turki. Na drugi strani Polja, nekoliko izven središča Vrbe, stoji še cerkev sv. Marka, na Zahodu pa se svetlikajo Julijci s Triglavom.