Ultramaraton Istra v vašem srcu

Start je v Savudriji, na najbolj zahodni točki Balkana. Občutek domačnosti daje manjše število udeležencev. Vzdušje je sproščeno: pot pred nami je dolga, a v zraku visi misel, da prej ali slej vsi pridemo na cilj. Vemo, da se na poti ne bomo dosti videvali, pot je predolga, da bi nas več teklo s podobnim tempom, a tudi zaradi tega je ta tek nekaj posebnega. Istra v naših srcih je tek brez navijačev, je popotovanje v tišini, je meditacija. Je opazovanje barv, narave, majhnih naselij, samotnih hiš in dolgega rečnega brega.

S pogledom na soline
Ozka cesta vodi mimo Savudrije po grebenu na makadamsko traso nekdanje železnice Porečanke (Parenzane), ki je povezovala Trst in Poreč. Na naši levi je razgled na Slovenijo, na obalo, od koder ponavadi gledamo tisto, po kateri trenutno tečemo. Mimo samevajočih hotelov in praznih igrišč za golf pot pripelje do mejnega prehoda Sečovlje, najnižje točke, od katere se trasa vzpne proti Bujam. Na postojanki pod mestom se pridružijo tekači, ki se odločijo za krajšo pot. Sproščeno začnejo takrat, ko se med seboj dogovorijo, da je prav. Verjetno kmalu za prvimi.

Skozi mesto umetnikov nazaj na obalo
Naslednji cilj, za nekatere pa start najkrajše, 22-kilometrske trase, je Grožnjan, mesto umetnikov. Tu je najvišja točka ultramaratona. Izza obzidja, ki obdaja mestece, se vidi daleč naokoli, a med tekom seveda ni časa za oglede, je pa čas za želje in namere, da se v to mestece z mnogimi galerijami in ateljeji ob drugačni priložnosti spet vrnemo. Po kilometrih asfalta se vrnemo na makadam in se začnemo spuščati proti reki Mirni. Za nami je že toliko kilometrov, da se zadnji, najbolj meditativen del teka, zdi kot začetek cilja. A cilj je v resnici še daleč, pot ob reki je dolga, samotna. Na drugem bregu se pasejo ovce, koze, konji, v zraku so ptice. In čisto nič drugega. Vzoren primer spokojnosti, kod da je vse skupaj iz nekih drugih časov. Na koncu tihe poti pa znak civilizacije, moder viadukt. Za njim morje in za njim Novigrad. Mesto, ki so ga zgradili na otočku pred obalo in se je šele v 18. stoletju spojilo s kopnim. Cilj našega ultramaratona, kjer je v naših nogah pol Istre … in cela Istra v naših srcih.

Trasa za vsak tekaški okus
Po poti so manjše postojanke. Nekatere pripravijo domačini, tam sta na mizi tudi kava in žganje, na drugih je pijača in piškoti. Cela proga je dolga 54 kilometrov. Tekači, ki startajo v Bujah, pretečejo 30, tisti, ki začnejo iz Grožnjana pa 22 kilometrov. Za tekače je zelo privlačna tudi pot ob reki Mirni - od doline pod Grožnjanom do izliva v morje naštejemo za skoraj 15 kilometrov neokrnjenega tekaškega užitka.