Izleti - Po obronkih Hočkega Pohorja

Po obronkih Hočkega Pohorja
17.05.2013 AVTOR: Matej Zalar
Obiskali smo Katjo, ki nam je razkazala svojo priljubljeno tekaško traso v okolici Hoč. Presene ...

Obiskali smo Katjo, ki nam je razkazala svojo priljubljeno tekaško traso v okolici Hoč. Presenetila nas je ne samo s svojo formo, ampak tudi s slikovito okolico ob vznožju Hočkega Pohorja. In še tretje presenečenje? Več kot 350 metrov višinske razlike!

Od vinske trte do pohorskih gozdov

Tekli smo okoli Pivole, na vznožju Pohorja raztresene vasi, in se pod Pohorski dvor vračali skozi Zgornje Hoče. Trasa je večinoma asfaltirana, delno makadamska, a cesta je neprometna, še največ je kolesarjev. Skozi Zgornje Hoče se vračamo po pločniku, ob zaključku pa sledi krajši vložek v slogu krosa in prav ob koncu stečemo tudi v zavetje lipovega drevoreda.
 

Začnemo pod Pohorskim dvorom, kjer je na levi strani ceste, ki se vzpenja do gradu, urejeno prostorno parkirišče. Prvih štiristo metrov tečemo navzdol, stran od gradu, do drevoreda in pri prvih drevesih zavijemo ostro levo. Cesta se začne takoj vzpenjati: desno se odpira razgled po Dravskem polju, na levi se nad vinogradi blešči Pohorski dvor. Tečemo nad nasadom eksotičnih dreves Ipavčevo in se ves čas držimo asfaltirane ceste, ki, vzpenjajoče, počasi zavija v levo in slednjič pripelje v gozdno senco. Tako se vzpnemo za kar dobrih tristo metrov in po dobrih treh kilometrih in pol pridemo na križišče, kjer sledimo smerokazu za sv. Lenart in zavijemo levo na makadamsko cesto. Najhuje je za nami in zdaj se spuščamo, najprej po makadamu, a čez kratek čas se vrnemo na asfaltirano cesto. Kjer se gozd razredči, nas spremlja lep razgled na Dravsko polje. Slednjič se vrnemo nad vinograde, za seboj pustimo tudi cerkev sv. Lenarta, katere zvonik vidimo na desni strani.
 

Po cesti se spustimo do Hočkega potoka in zavijemo levo na pločnik, po katerem tečemo skozi Zgornje Hoče. Levo zavijemo na koncu vasi pri piceriji, čez dvesto metrov pa zavijemo desno in potem takoj zapustimo cesto in se ob žičnati ograji za nekaj korakov vzpnemo čez travnik in nadaljujemo desno ob ograji po slabem kolovozu, ki že kmalu pripelje nazaj na makadamsko cesto, po kateri se vrnemo do lipovega drevoreda. Čaka nas samo še sprostitveni vzponček do izhodišča.
 

Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ