Brooks Pure Connect

Gre za tehniko, kjer posnemamo gibanje telesa in stopala pri bosonogem teku (večkrat se ti pojmi mešajo, a sam rad ostajam dosleden in pod bosonogi tek štejem le tek, kjer dejansko tečemo bosi). V grobem: pristanek na srednji del stopala neposredno pod težiščem telesa. Ideja seveda ni nova, vendar je v zadnjih letih uspela doseči velik del tekaške skupnosti ter širše javnosti, predvsem po zaslugi knjižnih uspešnic, kot je denimo Rojeni za tek, in pa predvsem tehnično izčrpnejših Natural Running (Danny Abshire) ter ChiRunning (Danny Dreyer). Bosonogi/naravni tek je tako postal del mainstreama in veliki izdelovalci tekaških čevljev so se počasi začeli vkrcavati na ta vlak.

V oktobru se je v ''minimalistično igro'' vključil tudi Brooks s svojo novo serijo izdelkov pod skupnim imenom Pure. Brooks je nekaj mesecev prej, ob najavi novosti, v predstavitvi objavil tudi svoje motive za to. Začuda so precej odkrito izjavili, da je čevelj preprosto rezultat raziskave trga, ne pa kakih izčrpnejših anatomskih in gibalnih raziskav, kot bi morda kdo pričakoval (vendar je teh raziskav v zadnjem času že precej, tako da jim lahko morda to oprostimo, četudi raziskava več ne bi škodila nikomur).

Na kratko: Brooks je ob svojem raziskovanju želja potrošnikov ugotovil, da se le-te v grobem pozicionirajo nekje na osi Čutiti (Feel) in Lebdeti (Flow). Običajen tekač se lahko tudi dnevno odloča kam na to os se bo uvrstil, torej je naloga Brooksa, da mu to omogoči. Ker je za ''lebdenje'' že poskrbljeno, je bil čas še za ''čutenje''.

Gre seveda za čutenje podlage, kar je osnovna premisa tehnik in filozofij bosonogega teka. Telo preko stopal dobiva povratne informacije o tleh, ki jih nato uporabi za efektivno gibanje. Predvsem gre tu za splošno debelino podplata ter razliko med debelino na prstnem in petnem delu (padec). Minimalistični čevlji težijo k ničelnemu padcu in kar najtanjšem podplatu.

Sam sem že nekaj časa oprezal za čevlji, ki bi ustrezali mojemu prakticiranju naravne tehnike. Nad t.i. ''bosonogimi'' čevlji nisem navdušen, torej sem iskal rešitev, ki bi bila nekje vmes. Na svetovnem tržišču je na voljo že kar nekaj takih čevljev, vendar je zaenkrat ponudba v Sloveniji še vedno omejena, če nočete tvegati z nakupom na slepo preko interneta. Prihod Brooks Pure čevljev k nam sem seveda takoj izkoristil in jih šel preizkusit. Izbral sem Pure Connect, najbolj minimalistično varianto. Čevlji so se izredno lepo prilegali nogi, nizka teža je omogočala lahkoten tek, dizajn me je navdušil. Tako sem le še počakal do popustov med Ljubljanskim maratonom (da sem zadostil svojemu pravičniškemu principu, da kupujem tekaške čevlje le na razprodajah ter po znižanih cenah) in se nemalokrat med tekom proti Trgu republike kratkočasil in bodril z mislijo na moj naslednji tek, ki ga bom opravil že v novih ''bruksicah''...

Prva stvar - poleg res všečnega dizajna - ki jo opazimo, ko si jih nadenemo, je občutek, kot da naše telo sloni nazaj. Očitno je navajenost na visok padec tako močna. Naj pripomnim, da Brooks Pure Connect sploh niso tako minimalistični, saj je padec prisoten – znaša 4 mm. Vendar je v primerjavi z običajnimi 10 – 15 mm razlika več kot očitna. Čevelj je izredno lahek in zračen. Zgornji del je izdelan iz dveh slojev – najprej luknjičasta tekstilna obloga in nato na vrhu porozna membrana, ki omogoča nogam bolj neposredno ''čutenje'' tudi zračne zunanjosti. Glavni atribut je seveda podplat. Kot že rečeno, je Pure Connect nastal kot odgovor na zahtevo trga po čevljih, v katerih tekač še vedno čuti podlago, hkrati pa je stopalo zaščiteno. Podplat je torej tanjši z minimalnim padcem med prstnim in petnim delom. Poleg njihove hišne tehnologije DNA pa se ponaša še z atraktivnim oblikovanjem. Posnema namreč obliko stopala, povsem novo pa je, da je del med palcem in preostalimi prsti fizično ločen, kar naj bi omogočalo svobodnješe gibanje palca pri odrivu in tako prispevalo k še učinkovitejšemu gibanju. Sam med tekom te razlike nisem opazil in zdi se mi, da gre tu bolj kot ne za marketinško potezo (palčni del ni nič bolj gibljiv, saj je še vedno čvrsto povezan s preostalim delom). Čevelj se zelo tesno prilega stopalu kar, ob nizki teži, še poveča ''naravni'' občutek. Nasploh so vse komponente - od podplata, zgornjega dela in jezika - oblikovane tako, da so kar najtanjše, kar prispeva tudi k elegantnemu izgledu, povsem nekaj drugega kot njegovi robustni in obloženi tradicionalni bratranci.

Med samim tekom se čevelj obnese odlično. Kljub svoji minimalistični zasnovi je še vedno dovolj oblazinjen, da ne predstavlja preveč radikalne razlike za tekača, ki je navajen tradicionalnih čevljev. Seveda pa terja prilagoditev tehnike teka, saj je peta občutno manj oblazinjena, tako da bi tek ''na peto'' verjetno rezultiral v bolečinah. Vendar čevelj tudi ni namenjen temu. Šibka točka, ki se je še posebej izrazila v tem meglenem in vlažnem vremenu, pa je oddrsavanje na vlažni podlagi. Želel bi si, da bi gospodje pri Brooksu še nekoliko dodelali material za podplat, saj oddrsavanje povzroča negotovost v koraku, hkrati pa je tudi povsem v nasprotju s ''čutečo'' filozofijo (če želim teči na vodni blazini, bom verjetno izbral kakega konkurenčnega ponudnika...).
Naj še enkrat poudarim, da je to čevelj, ki zahteva od tekača prilagoditev tehnike teka. Informacij o tem je trenutno že veliko (prej omenjene knjige, internet...) in posameznik se lahko sam odloči, ali je vredno poizkusiti. Predvsem vam lahko da povsem nov zalet in poživi vašo tekaško rutino, hkrati pa raziskave kažejo na zmanjšano tveganje za tipične tekaške poškodbe in obolenja. A to je že druga zgodba...

Za konec le še besede ameriškega ultra tekača Tonyja Krupicke iz promocijskega spota za enega od konkurenčnih minimalističnih čevljev: ''Minimalistični čevelj te samodejno ne naredi boljšega tekača, ampak te prisili, da to postaneš.''