Fartlek je ena od svobodnejših in poenostavljenih oblik intervalnega treniga. Verjetno je prav zaradi tega zelo dobro sprejet med rekreativci, pogosto pa ga uporabljajo tudi vrhunski tekači in športniki iz različnih športnih panog, saj lahko vanj vključujejo tudi gibanja, ki so značilna za njihov šport. Prvi si ga je leta 1937 zamislil švedski trener tekačev krosa Gosta Holmer. Beseda fartlek v švedščini pomeni igro s hitrostjo. Holmer je bil vrhunski atlet, deseterobojec, ki je na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 osvojil bronasto medaljo. To, da je bil deseterobojec, je verjetno tudi botrovalo njegovi zamisli, da združi dve intenzivnosti obremenitve (aerobno in anaerobno) v eno vadbo.
V osnovi se fartlek izvaja na razgibanem terenu, seveda pa to ni nujno. Ko tečemo hitro, obremenimo telo nad anaerobnim pragom. Zaradi tega se pojavi zgodnja utrujenost, ki je posledica zakislevanja in drugih vzporednih dogajanj ob anaerobni presnovi. Ko znižamo hitrost teka pod anaerobni prag, se presnovni metaboliti pričnejo izplavljati ali presnavljati. To se pri aktivnem počitku dogaja hitreje kot pri pasivnem. Če bi se na primer namesto počasnejšega teka kar usedli, bi za ustrezen počitek potrebovali več časa.
Za fartlek se moramo predhodno seveda dobro ogreti. Intenzivnost vadbe je namreč zelo visoka. Obstaja nešteto različnih možnosti, koliko časa in kako hitro tečemo hitro ter koliko časa in kako hitro tečemo počasi. Dobro je, da poskušamo različne oblike. Na primer A, B in C obliko.
Fartlek A: 10-krat 1 minuta hitro in 5 minut počasi
Fartlek B: 5-krat 3 minute hitro in 3 minute počasi.
Fartlek C: 5-krat 6 minut hitro in 2 minuti počasi.
Lahko pa ustvarimo novo obliko, na primer fartlek D: 3-krat 1 minuto hitro in 5 minut počasi, 2-krat 3 minute hitro in 3 počasi in 1-krat 6 minut hitro. Fartlek vedno zaključimo s počasnim tekom.
Imate vprašanje za naše strokovnjake?
Pošljite nam elektronsko pošto na info@tekac.si!