Zavedati se moramo da mišice med tekom porabljajo veliko več kisika, kot ga porabimo med mirovanjem. V ta namen moramo izkoristiti prav vsak atom kisika, ki nam je na voljo. To bomo učinkovito naredili tako, da se izogibamo dihanju skozi nos ter da raje dihamo skozi usta. Ob tem se velja izogibati plitkemu dihanju s prsnim košem, pač pa se moramo osredotočiti na globoko dihanje s trebušno prepono.

Zakaj je plitko dihanje s prsnim košem slabo za tekača?

Plitko dihanje s prsnim košem je veliko manj učinkovito, saj v telo vnesemo manjšo količino kisika, poleg tega pa tudi pri izdihu, iz pljuč ne iztisnemo vsega kisika. Zaradi takšnega naglega dihanja se v telo velikokrat pojavijo zbadajoče bolečine – sploh v trebušni preponi.

Namesto opisanega načina dihanja je bolje, da se osredotočimo na počasnejše in globoko dihanje, ki nam bo pomagalo, da mišice oskrbimo s kisikom. Za pravilno dihanje je nujno, da se naš trebuh ob vdihu napne, ob izdihu pa se skrči in tako pomaga pri iztisku zraka iz pljuč.

Kako se lahko naučimo pravilnega dihanja med tekom?

Ležemo na hrbet in na trebuh postavimo knjigo. Ko dihamo, se mora knjiga vidno dvigovati pri vdihu in spuščati pri izdihu. Pri izdihu se osredotočimo na to, da iz pljuč iztisnemo kar se da veliko zraka.

Je bolje dihati skozi nos ali skozi usta?

Seveda se tudi tukaj postavlja vprašanje ali je bolje dihati skozi nos ali skozi usta. Res je, da se zrak, medtem ko ga vdihnemo skozi nos, ogreje, očisti in navlaži, vendar je res tudi, da skozi nos ne moremo vdihniti dovolj zraka, da bi telo oskrbeli z zadostno količino kisika ob povečani telesni aktivnosti, zato je bolje, da med obremenitvijo dihamo skozi usta.

Kakšen naj bo ritem dihanja med tekom?

Velikokrat se zgodi, da med tekom enostavno pozabimo na ohranjanje ritma dihanja. Načeloma velja, da se lahko pri teku držimo naslednjih pravil:

• Sproščen tek: 3:3 – trije koraki za vdih in trije koraki za izdih

• Zmeren tek: 2:2

• Intenziven tek: 1:1