Kenijke zelo samozavestno v olimpijskih napovedih

Kenijska tekaška ekipa, ki velja za absolutne favorite v teku na maratonu na letošnjih olimpijskih igrah, se v moški ekipi v London odpravlja v nekoliko presenetljivi odpravi. V njej namreč ni svetovnega rekorderja Patricka Makauja, pa najhitrejšega maratonca brez svetovnega rekorda Geoffreyja Mutaija, ki je lani v Bostonu zmagal s časom 2:03:02 in nato jeseni še suvereno osvojil New York. Odpadel je tudi lanski zmagovalec Londona in tamkajšnji rekorder proge Emmanuel Mutai in še nekateri drugi, saj se je bila ob takšnem presežku odličnih rezultatov kenijska atletska zveza primorana odločiti glede na najaktualnejše rezultate.

Tako bo po aprilski zmagi v Londonu, avgusta tja ponovno potoval Wilson Kipsang, dvakratni šampion maratona v Frankfurtu, kjer je lani za vsega štiri sekunde zgrešil svetovni rekord. Drugi potnik bo Moses Mosop, ki je lani v Bostonu zasedel drugo mesto, kjer je zaostal le za neverjetnim Mutaijem, jeseni pa je bil nato najhitrejši še v Chicagu, pridružil se jima bo pa še Abel Kirui, ki se je sicer najbolje proslavil kot dvakratni svetovni prvak v maratonu leta 2009 in 2011.

Da so Kenijci nesporni favoriti vemo, a še glasnejše so njihove ženske maratonske predstavnice, ki so pred dnevi presenetile z izredno samozavestno izjavo, da kanijo na olimpijadi osvojiti kar vse tri medalje v maratonu. Tako bodo v London potovale prav prve tri z nedavnega londonskega maratona, dvakratna zaporedna zmagovalka Mary Keitany, šampionka Los Angelesa in New Yorka iz leta 2010, neuničljiva Edna Kiplagat, ter lanska zmagovalka iz Pariza, Priscah Jeptoo, ki je prejšnjo nedeljo v Londonu zasedla tretje mesto.

“Če bomo sodelovale kot ekipa, kar smo pokazale na maratonu v Londonu, potem bo vsa olimpijska slava naša. Pri tem bomo morale med seboj komunicirati in se spodbujati med samo tekmo, zlasti pri upoštevanju dejstva, da je prisotnih še veliko faktorjev, kot so vlaga in količina zavojev na progi,” je Keitanyjeva izpostavila pomen ekipne taktike med samo tekmo. Poudarila je še, da so sanje vsakega tekača, da bi nekoč nastopil na olimpijskih igrah in da se: “...zahvaljujem Bogu, ki mi je namenil priložnost prvič nastopiti na olimpijskih igrah.”

Jah, ni kaj – tako v moški kot ženski ekipi veljalo Kenijci za prvo ime maratona, a prostor za presenečenja se vedno najde. Zanimivo bo!