Krasni novi svet v Sežani

Krasni novi svet v Sežani
26.03.2012 AVTOR: Uroš Buh
V nedeljo je Kras in Sežano preplavilo jezero štirikolesne pločevine, ki pa jim gre tokrat oprostiti vožnjo na tako čudovit sončen dan, saj so bili prav vsi tam s plemenitim namenom - teči na Malem kraškem maratonu.

Po za mnoge prekratki noči, ko smo kazalce prestavili za eno uro naprej in se tudi uradno pripravili na poletni čas in vedno daljše dni, se je Sežana ob deveti uri zjutraj počasi začela polniti s tekači, pohodniki in njihovimi spremljevalci. V športni dvorani je že vršalo in adrenalin ter t.i. "purfl v zadnjicah" se je že risal na obrazih, ki pa so kljub vsemu nadvse prijateljsko in strpno čakali v vrstah pred prevzemom štartnih številk in darilnih vrečk. Kot ponavadi pri Kraševcih, je šlo tudi tokrat povsem gladko in brez težav in po obveznem kratkem kapučinčku na prijetnem dopoldanskem soncu, smo se tekači hitro znašli na štartnem prostoru.

Z visokega odra so odmevali spodbudni retorični tvisti in nazorna navodila za raztegovanje, ki so ga profesionalno vodili trenerji Pulz športa z Blažem Kavčičem na čelu. Tekačev je bilo vedno več in po nekaj chearleaderskih plesnih vložkih ter klasičnim harmonikaškem ?pumpanju" samozavesti (ki so ga nekatere generacije, ki so stale na štartu že davno prerasle in je bil morda nekoliko obsoleten), se je skoraj tri tisoč tekmovalcev že povsem strnilo v gosto tkivo. Sledil je še obvezen nagovor župana Sežane, pa "mali kraški val" z zaporednim dvigovanjem rok, ki je iz nas pregnal še zadnje koščke nestrpnosti in že se je oglasil pok pištole.

Ko je Primož Kobe, ki je dan pred tem zmagal na državnem prvenstvu v krosu, tokrat pa je tekel na 8 km, že globoko zagrizel v drugi kilometer, so preko štartne linije piskali še zadnji čipi tekmovalcev. Na progi je bilo letos bistveno več tekačev na 21 kilometrov, kar je dober indikator tega, da smo maratonske rekreativne prireditve v zadnjih letih resnično vzeli za svoje, ter da je kultura teka pri nas iz leta v leto močnejša.

V ospredju na obeh razdaljah in v obeh kategorijah pravzaprav vodilni niso imeli pretirano veliko dela. Tone Kosmač je uspešno nadziral svojo prednost, ki je v cilju znašala več kot pet minut pred drugouvrščenim Luko Ljubičem, na tretje mesto pa se je zavihtel vsestranski gorski tekač Simon Alič. Na osem kilometrski trasi sta do polovice složno tekla skupaj Primož Kobe in mladinec Urban Jereb, ki pa je na koncu vendarle moral priznati izkušnje in boljšo pripravljenost kandidatu za nastop na olimpijskih igrah.

Med dekleti je šla zmaga gladko v žep Primorke Mateje Kosovelj, ki je svojo odlično pripravljenost vnovčila že drugič ta mesec, potem ko je pred tremi tedni slavila že na polmaratonu v Stari Gorici. Z debelo minuto prednosti je pritekla v cilj pred Žano Jereb in tretjeuvrščeno Nežo Mravlje. Na osemkilometrski preizkušnji pa je zmagala Metka Bulc, pred Mojco Flerin in Polono Kopač.

In medtem ko so prvi že dvigovali roke visoko v zrak, se je na trasi bila tista prava borba tekačev, ki jim je ta polmaraton ? po zagotovilih organizatorja - v osnovi najbolj namenjen: rekreativcev. Od Lipice dalje nas je vse do italijanskih Trebč spodbudno krepila zmerna burja v hrbet, kar je na toplem spomladanskem soncu pomenilo resnični užitek v teku. Na okrepčevalnicah je bilo potrebno popiti nekaj več tekočine, a takšne razmere so zagotovo neprimerno bolj prijazne od lanskega dežja!

No, da pa le ne bi šlo vse tako gladko, je poskrbel veter na domačem ozemlju, ki je v kombinaciji z ?nabritimi" klanci zadnjih petih kilometrov poskrbel za marsikakšno prisilno hojo, oziroma bistveno zmanjšan ritem teka. Burja v prsa, težke noge in vedno bolj plitki vdihi, so krepili našo samozavest na najbolj neprijazen način, a tudi čez to smo zmogli. Na koncu, ko prečkaš še tisti zadnji most nad železnico, ki ga prav vsak tekač, ki je kdajkoli tekel v Sežani prekleto dobro pozna, in se na krilih navijačev bližaš ciljni ravnini, je že vse pozabljeno. Dvig rok po prečkanju zadnje črte pa je veličastna nagrada, ne glede na čas, ki smo ga dosegli. Je že tako, da Mali kraški maraton zaradi razgibanosti trase že tradicionalno le redkim nakloni osebni rekord in s tem smo se skozi leta že vsi dodobra sprijaznili.

Dogajanje po teku, urejene slačilnice, jota, pivo, sonce in prijazni gostitelji so včeraj marsikoga na Krasu zadržali še pozno v popoldne in ni ga lepšega kot vstopiti v nov delovni teden s tako bogato in plemenito izkušnjo.

Živela Sežana - do prihodnjič!

Rezultate in fotografije si lahko ogledate na organizatorjevi uradni strani.

Značke:
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ