Na štiri oči s Klementino Lemut

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Tek mi je bil blizu že v otroštvu. Ko smo v šoli tekli na 600 ali 1000m sem vedno začutila val adrenalina, ki mi ni dal, da ne bi dala od sebe največ kar zmorem. Po osnovni šoli pa sem tek spontano opustila. Pred dvema letoma in pol, ko sem zaključevala drugo porodniško, je Zavod za šport Ajdovščina, kot že nekaj let zapored, organiziral priprave na Majski tek. S prijateljico sva se odločili, da se pridruživa. V trenutku sem spet začutila tisti znani občutek, zaradi katerega tako rada tečem. Od takrat naprej tečem in v tem noro uživam.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Vse. Energija, ki mi jo da, sprostitev.

Zakaj je prav tek šport, ki mu posvečaš največ časa:
Tek mi da ogromno energije. Zaradi njega se lažje spopadam z vsakodnevnimi izzivi.

Kaj ti je tek dal?
Tek mi je dal ogromno psihične moči. Naučil me je, kako pomembna je organizacija in da zmorem veliko več, kot sem si predstavljala. Mislim, da sem zaradi teka boljša na osebnem področju.

Kako potekajo tvoji treningi? Kolikokrat tedensko tečeš?
Tečem 3 – 5x tedensko. Zadnje leto mi pri pripravi treningov pomaga TKA in so zato veliko bolj strukturirani. Ne tečem kar tako, temveč z nekim ciljem. Posebne motivacije za tek ne potrebujem. Tek me motivira sam po sebi. Glasbe ne poslušam nikoli, preveč uživam v naravi, da bi se pustila motiti.

Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Večinoma tečem sama, saj tako najbolj prisluhnem svojemu telesu – predvsem v smislu, da ne pretiravam. Če sem sama, me ne spremlja občutek, da bi se morala komu 'dokazovati'. Če že tečem v družbi, je to običajno sestra. To so navadno teki za sprostitev, saj se med tekom vedno tudi precej naklepetava.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Na vsaki tekmi, ki se je udeležim, se spomnim na svojo prvo tekmo v gorskih tekih, ko sem na štart tekme zamujala. Prišla sem, ko so prijave na tek že zaključili, vendar so vseeno naredili izjemo in mi dovolili prijavo. Seveda sem potem dobesedno šprintala na štart. Ker se nisem ogrela, mi je hiter štart zakisal mišice in sem pol tekme 'trpela'. Kljub temu sem naredila dober rezultat. Po tej tekmi sem vedela, da bom še tekmovala, bom pa na štartu raje uro prezgodaj, kot pet minut prepozno.
Pozabila ne bom tudi obeh tekov po stopnicah (Kristalne palače in Zagrepčanke 512), saj sem prav tu odkrila, da so stopnice tiste, ki mi res ležijo in kjer uživam še toliko bolj kot pri drugih tekih.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Čas rada preživljam tudi na gorskem kolesu. Na ta način razbremenim sklepe in mišice, ki so močno obremenjene med tekom, hkrati pa vzdržujem kondicijo, ki jo za tek potrebujem. Prav tako je bilo kolo vedno odlična rešitev, ko sem se srečala s tekaško poškodbo.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Verjetno nisem ravno zgled dobrega načina prehranjevanja. Jem tisto, kar se mi zdi, da v določenem obdobju moje telo najbolj potrebuje. Prav tako se ne omejujem s številom obrokov. Včasih je lakote in časa za dva, včasih jih je pet premalo.

Kakšne tekaške načrte, želje, imaš za v prihodnje?
V prvi vrsti si želim zdravja. Ena sama poškodba in načrti splavajo po vodi. Sicer pa imam letos v pomladnem delu sezone v mislih Čaven vertikal, kjer upam, da lanskemu času odščipnem kakšno minuto. V jesenskem delu, ki je sicer še daleč, pa razmišljam o Red Bull 400 Planica. Če se vmes v bližini pojavi kakšna tekma po stopnicah, jo bom verjetno težko izpustila.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Moji dnevi so zapolnjeni z družino, službo in športom. Letos poučujem v oddelku podaljšanega bivanja in kot druga učiteljica v prvem razredu. Delo z otroki je vedno dinamično in to imam rada. Za dodatne hobije nimam časa in tako mi tudi ustreza. Menim, da se kvalitetno ne bi mogla posvečati večim stvarem.