Na štiri oči s Tino Črnigoj Marc

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Kot otrok sem bolehala za hujšo obliko astme in bronhitisa in tako večino osnovnošolskih dni presedela na šolski klopci ob igrišču in si želela tekati s sošolci. Želja po teku je bila velika, zato sem si za svoj 14. rojstni dan kupila tekaške superge in kljub odsvetovanju takratne zdravnice in staršev začela s svojimi prvimi tekaškimi koraki. Najprej sem zmogla preteči le nekaj sto metrov. Temu je sledil vedno boljši napredek, že leto kasneje sem odtekla svojih prvih 10 km.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
To, da je vedno pravi čas in pravo vreme, čeprav vem, da se večina ne bi strinjala s to trditvijo. :) Recimo poletni tek po dežju ali zimski tek po primorski burji. Da se gibaš na prostem, opazuješ pokrajino, se sprostiš. Predvsem pa to, da me vedno nahrani z dodatno energijo in me ohranja zdravo.

Kaj ti je tek dal?
Tek mi je pravzaprav dal ogromno. Najprej zdravje, kar je tudi najpomembnejše. Potem samozavest in zaupanje vase, ker vem, česa sem lahko sposobna. S tekom okrepiš neke značajske lastnosti, ki ti pridejo še kako prav v življenju: vztrajnost, potrpežljivost, možnost prenašanja bolečin in seveda pogum. Nenazadnje sem s tekom odkrila veliko novih poti, krajev, razgledov. In seveda nove tekaške prijatelje, eno res tako lepo pozitivno družbo.

Kako potekajo tvoji treningi?
Trenutno tečem tri do štiri krat na teden, kolikor čas dopušča. Če se le da, opravim vsaj en daljši tek. Za tek nikoli ne potrebujem motivacije, ker mi je gibanje samoumevno in zaradi pretežnega sedenja tudi nujno potrebno. Ponavadi tečem nekje v naravi, tako da raje kot glasbo poslušam zvoke iz okolja. Po glasbi posežem le ob maratonih, toliko da sklopim misli. Takrat pride prav nekaj energičnega, ponavadi kak deep ali energy house set.

Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Prakticiram vse oblike, sama, s partnerjem ali z družbo. Če odkrito priznam, še najraje sama, saj je to edini čas, ki ga namenim sama sebi.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Pravijo da prvega ne pozabiš nikoli, tako da moj prvi pretečen maraton v Ljubljani bo za vedno ostal v spominu. Sicer je vsak tek po svoje lep, še vedno pa je moj najljubši Soča Outdoor tek v Tolminu, vsako leto je to nepozaben dogodek, že zaradi same lokacije, prireditve, družbe.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Sem športna navdušenka, tako da uživam v raznolikih športih. Že nekaj let se ukvarjam tudi z bootcamp cardio vadbo, kolesarim, poleti plavam in igram beach volley. Lansko leto sem se navdušila tudi nad planinarjenjem in pohodništvom. Za popestritev pa se z družbo udeležimo tudi kakšnega oviratlona ali urbanega gladiatorja.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Pazim le, da se čim bolj izogibam sladkemu, zelo rada pa pojem veliko sadja in zelenjave. Svoje obroke razbijem na vsaj 10 porcij, da jem na nekaj ur, saj mi to zelo odgovarja. Prav tako pred maratoni ne spreminjam načina prehranjevanja, le skrbim za večji vnos tekočine. Zadeva, ki mi zelo prav pride med napornimi treningi ali maratonom je voda, mešana z limono in himalajsko soljo.

Kakšne tekaške načrte, želje, imaš za v prihodnje?
Glede na to, da veliko potujem, si želim odteči kak maraton več tudi v tujini. Želja in ciljev je kar nekaj, med drugim preteči tudi ultramaraton in pa kakšen maraton v ekstremnih pogojih (npr. Petra Desert Marathon).

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš še kakšne druge hobije?
Po izobrazbi sem prostorska načrtovalka, ampak me trenutna zaposlitev v marketingu in družbenih medijih zelo osrečuje, ker mi omogoča kreativnost, dinamičnost in nove izzive. Predvsem rada potujem in raziskujem nova obzorja, ustvarjam sladice, ukvarjam se tudi s fotografijo ter sodelujem pri razvojnih projektih na področju razvoja podeželja.