OSEBNO
Si član kakšnega športnega društva ali kluba?
Že vse od ustanovitve sem član ŠD Butoraj iz Črnomlja, ki letos praznuje že 35 obletnico delovanja.
Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Mizuno Wave Rider
Uporabljaš tekaško uro?
Seveda, SUNTO trc.
Tvoj obred pred tekom?
Zjutraj za zajtrk pred tekmo pojem kruh z medom, popijem čaj in vsaj dve kavi. Počasi se namažen z mažami in oblečem, predvsem pa pozitivno razmišljam o tekmi in pred startom se rad pogovorim s sotekači.
Tvoji dosedanji tekaški dosežki
Pri ultramaratonih je vsak prihod v cilj uspeh. Mogoče bi izpostavil to, da mi je uspelo 100km razdaljo preteči kar 9-krat! Imel sem tudi najboljši čas za rekreativnega tekača in sicer 9 ur. Dve leti zapored sem uspešno zaključil 6 dnevni tek po Franciji, ki je bil prvo leto dolg 641km, naslednje leto pa 635km. Sledil je 48 urni tek na Češkem, ki je bil dolg 248 km; pa tek Trans Slovenija (zimska izvedba - 210km ter južna izvedba - 360km, 5 etap).
Sicer je bilo tudi leto 2013 kar rekordno. Za menoj je 12 urni tek v dvorani, dolg 106 km; 12 urni tek na cesti v dolžini 107km (kategorija 50 +) in 24 urni cestni tek 172km (kategorija 50+). Imam pa tudi rekord v 12 urnem cestnem teku (kategorija 45+) in sicer 119km. Uvrstitve mi sicer niso tako pomembne, to so le številke – enkrat si boljši, drugič slabši, cilj pa je vedno, da prideš do konca.
Na štiri oči s Tonijem Perušičem
Na štiri oči s Tonijem Perušičem
07.03.2014 AVTOR: Tina Ambrožič
Toni je dolga leta v rodnem Črnomlju aktivno igral nogomet, po selitvi v Ljubljano pa se dolga leta s športom ni več ukvarjal. Šele, ko so se mu začeli nabirati odvečni kilogrami, se je odločil, da je čas za - tek!
Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
Leta 1999 za Prešernov dan je bil tek iz Kranja do Vrbe. Pritekli smo direkt na proslavo, kar se mi je zdelo nekaj veličastnega. Tako sem začel resno trenirati in tako maja v Radencih prvič uradno odtekel 10 km. Potem pa so se razdalje začele daljšati. Letos bo polnih 15 let odkar sem začel teči in moram priznati, da 3 leta že nisem tekel klasičnega maratona, odtekel pa sem jih skupno več kot 30. Leta 2005 sem se potem udeležil veteranskega svetovnega prvenstva v Španiji, nato še veteranskih atletskih iger v Novem Sadu. Leto kasneje sem nastopil v Lienzu v Avstriji na dvoranskem svetovnem atletskem in še bi lahko našteval.
Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Svoboda! Grem, ko imam čas, nič me ne obremenjuje. Lahko šprintam, hodim, tečem počasi. Pač prosta izbira glede na razpoloženje in mislim oziroma premlevam stvari, ki me žrejo.
Kako potekajo tvoji treningi?
Treningi so različno zastavljeni. Pride obdobje, ko grem trikrat ali štirikrat zapored po 25 do 30 km, nato pa tudi po cel teden nič. Vse je odvisno od službe, ker kar veliko delam. Pred kakšnim načrtovanim podvigom pa skušam naredit kar veliko kilometrov. Treniram tudi na stadionu, da pridobivam na hitrosti.
Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Ko delam dolge treninge tečem sam, na stadionu pa se včasih priključim kakšni skupini, ki ima program, ki mu lahko sledim.
Potrebuješ za tek kakšno posebno motivacijo?
Za sam tek ne, če pa imam v načrtu tekmo pa se skušam motivirat že kak teden pred nastopom in veliko razmišljam o tempu in si tudi določim cilj, ki sem ga sposoben doseči.
Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Najbolj mi je v spominu ostal 100 km tek v Bielu v Švici, zaradi izrednega vzdušja že na štartu in ob celotni dolžini proge pa vse do cilja. V dobrem spominu imam tudi leto 2004, ko je Slovenija vstopila v EU in je v Trstu potekal maraton na katerem sem zadnja 2km ob navdušeni množici ponosno odtekel z Slovensko zastavo. To je bilo enkratno doživetje ponosnega Slovenca!
Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Trenutno ne, sem pa pred časom poizkusil triatlon in uspešno končal kar 3 tekme. Sicer pa sem veliko kolesaril in kar štirikrat uspešno prevozil maraton Franja ter v Avstriji enega najtežjih rekreativnih kolesarskih maratonov, ki je dolg 230km, višinske razlike pa je za kar 4800 m.
Kako pa skrbiš za prehrano?
Nič ne kompliciram, jem vse. Razen pred tekmami mogoče malo več testenin. Med samimi teki, sploh tistimi, ki trajajo dlje časa pa jem tudi suhe salame, sir, veliko jabolk. Skratka, jem raznoliko hrano in kar mi pač zapaše. Med tekom in po njem veliko pijem, včasih tudi kakšno brezalkoholno pivo pa tudi coca colo, ki me zna med tekom res dvigniti.
Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Za letos, če bo zdravje dopuščalo - imam namreč težave s hrbtom - bom verjetno tekel 48 urni tek v Kladnem (ki je dolg 248km) pa 24-urni tek in 6 dnevni tek pa še kaj. Ampak kot rečeno – upam, da me bo zdravje poslušalo.
Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom?
Imaš še kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot? Tek je zaenkrat moj edini hobi, saj veliko delam in sicer kot natakar v pizzeriji, in nimam časa še za kaj drugega. Ko pa grem v Belo Krajino se pa skozi kaj dogaja, velikokrat tudi zaplešem, če je le možnost.
Leta 1999 za Prešernov dan je bil tek iz Kranja do Vrbe. Pritekli smo direkt na proslavo, kar se mi je zdelo nekaj veličastnega. Tako sem začel resno trenirati in tako maja v Radencih prvič uradno odtekel 10 km. Potem pa so se razdalje začele daljšati. Letos bo polnih 15 let odkar sem začel teči in moram priznati, da 3 leta že nisem tekel klasičnega maratona, odtekel pa sem jih skupno več kot 30. Leta 2005 sem se potem udeležil veteranskega svetovnega prvenstva v Španiji, nato še veteranskih atletskih iger v Novem Sadu. Leto kasneje sem nastopil v Lienzu v Avstriji na dvoranskem svetovnem atletskem in še bi lahko našteval.
Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Svoboda! Grem, ko imam čas, nič me ne obremenjuje. Lahko šprintam, hodim, tečem počasi. Pač prosta izbira glede na razpoloženje in mislim oziroma premlevam stvari, ki me žrejo.
Kako potekajo tvoji treningi?
Treningi so različno zastavljeni. Pride obdobje, ko grem trikrat ali štirikrat zapored po 25 do 30 km, nato pa tudi po cel teden nič. Vse je odvisno od službe, ker kar veliko delam. Pred kakšnim načrtovanim podvigom pa skušam naredit kar veliko kilometrov. Treniram tudi na stadionu, da pridobivam na hitrosti.
Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Ko delam dolge treninge tečem sam, na stadionu pa se včasih priključim kakšni skupini, ki ima program, ki mu lahko sledim.
Potrebuješ za tek kakšno posebno motivacijo?
Za sam tek ne, če pa imam v načrtu tekmo pa se skušam motivirat že kak teden pred nastopom in veliko razmišljam o tempu in si tudi določim cilj, ki sem ga sposoben doseči.
Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Najbolj mi je v spominu ostal 100 km tek v Bielu v Švici, zaradi izrednega vzdušja že na štartu in ob celotni dolžini proge pa vse do cilja. V dobrem spominu imam tudi leto 2004, ko je Slovenija vstopila v EU in je v Trstu potekal maraton na katerem sem zadnja 2km ob navdušeni množici ponosno odtekel z Slovensko zastavo. To je bilo enkratno doživetje ponosnega Slovenca!
Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Trenutno ne, sem pa pred časom poizkusil triatlon in uspešno končal kar 3 tekme. Sicer pa sem veliko kolesaril in kar štirikrat uspešno prevozil maraton Franja ter v Avstriji enega najtežjih rekreativnih kolesarskih maratonov, ki je dolg 230km, višinske razlike pa je za kar 4800 m.
Kako pa skrbiš za prehrano?
Nič ne kompliciram, jem vse. Razen pred tekmami mogoče malo več testenin. Med samimi teki, sploh tistimi, ki trajajo dlje časa pa jem tudi suhe salame, sir, veliko jabolk. Skratka, jem raznoliko hrano in kar mi pač zapaše. Med tekom in po njem veliko pijem, včasih tudi kakšno brezalkoholno pivo pa tudi coca colo, ki me zna med tekom res dvigniti.
Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Za letos, če bo zdravje dopuščalo - imam namreč težave s hrbtom - bom verjetno tekel 48 urni tek v Kladnem (ki je dolg 248km) pa 24-urni tek in 6 dnevni tek pa še kaj. Ampak kot rečeno – upam, da me bo zdravje poslušalo.
Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom?
Imaš še kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot? Tek je zaenkrat moj edini hobi, saj veliko delam in sicer kot natakar v pizzeriji, in nimam časa še za kaj drugega. Ko pa grem v Belo Krajino se pa skozi kaj dogaja, velikokrat tudi zaplešem, če je le možnost.
Značke:
Na štiri oči
Komentarji
Ljudje berejo:
Morda vas zanima tudi:
nazaj na vrh
