OSEBNO
Si članica kakšnega športnega društva ali kluba?
Nisem članica nobenega športnega društva, saj si tekaške treninge planiram glede na delovne obveznosti. Pri teku, ki je moj »sprostitveni ventil« ne želim biti kakorkoli tempirana ali časovno omejena. Tečem kadarkoli si za to vzamem čas in pri tem ne iščem izgovorov, kot so vreme in neprimeren letni čas. Konec koncev so idealni pogoji za tek zelo redki in če želiš najti izgovor, ga boš našel. Vedno sem se oklepala misli, da tečem zase in za svoje dobro počutje. Seveda pa občudujem vse, ki so poleg službe in družinskih obveznosti aktivni člani društev in dosegajo vrhunske uspehe v teku. In takih v naši Vipavski dolini ni malo.
Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Ker sem izrazita pronatorka ob nakupu tekaških copat vedno pazim, kako se ti prilegajo mojemu stopalu in kakšen oprijem mi nudijo. Na začetku sem se najbolj našla v Asics obutvi, odkar pa mi je znanka predstavila tekaški copat Saucony se je moj občutek v nogah med tekom povsem spremenil. Sama trenutno uporabljam modela Mirage 5 in Guide 8. Ti copati mi nudijo oporo tam, kjer jo moje stopalo najbolj potrebuje in tudi bolečine po končanih treningih so izginile. Lahko rečem, da so ti copati postali moj optimalni trening partner.
Uporabljaš tekaško uro?
Verjamem v to, da mi telo samo najbolje pokaže kakšne so moje zmožnosti, zato se izogibam uporabi kakršnih koli športnih pripomočkov, saj me ti bolj kot ne ovirajo. Le ob pripravah na daljše teke in polmaratone si na telefon naložim aplikacijo, ki meri čas in število pretečenih km in še to zgolj zaradi občutka, kaj lahko sama od sebe pričakujem.
Tvoj obred pred tekom?
V bistvu ne morem reči, da imam posebne obrede povezane s tekom. Če je le mogoče se držim pravila, da jem najmanj dve uri pred treningom in še to nekaj lahkega, kar mi ne obteži želodca. Poleti je to zelen smoothie iz banane, špinače, ožete pomaranče in limone ter chia semen. Pozimi si privoščim živila, ki vsebujejo veliko beljakovin in maščob. Obvezen je tudi kozarec vode, ki ni preveč mrzla. Po intervalnih in daljših tekih vedno spijem rehidracijski napitek, da si povrnem izgubljene ogljikove hidrate in elektolite. Kdaj pa si privoščim tudi tablico čokolade.
Tvoji dosedanji tekaški dosežki:
Zase ne morem trditi, da imam kakršen koli tekaški dosežek, saj sem ljubiteljska tekačica. Vem pa, da mi vsi pretečeni km nekaj pomenijo. Če bi mi pred 5 leti kdo rekel, da bom pretekla čez 20 km brez prestanka, bi se najbrž pošteno nasmejala, sedaj pa se mi to ne zdi nič posebnega. Na teke se nikoli ne prijavim nepripravljena, saj sem sama sebi najstrožji sodnik. Mogoče sem najbolj ponosna na pretečenih 21 km na Ljubljanskem maratonu s časom pod 1 uro in 50 minut. Vendar svojih uspehov ne želim meriti v številu pretečenih petk, desetk in polmaratonov. Uspeh je, ko se zjutraj, medtem ko drugi kafetkajo, obujem v tekaške copate in se nato vrnem čez dve uri domov kot prerojena. To je zame popoln začetek dneva. Zaradi takih trenutkov se vedno znova zaljubim v tek, saj vem da je to nekaj mojega, nekaj kar mi nihče ne more vzeti.
Na štiri oči z Anejo Przybylski
Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Teči sem začela pred petimi leti, ko so oblačila v moji omari postajala vedno bolj tesna. Odločila sem se, da moram storiti nekaj zase, saj s svojo podobo nikakor nisem bila zadovoljna. Tako so se kilometri začeli nabirati in preden sem se zavedala, sem lahko pretekla vsakič znova več kilometrov, pa še rezultati so postajali vedno bolj vidni. Nikoli ne bom pozabila začetniškega navdušenja po prvih 5 km. In nato jih je bilo vedno več in tudi intenzivnost teka se je začela spreminjati. Teka ne povezujem samo z merjenjem psihičnih in fizičnih zmožnosti, temveč s sprostitvijo. Všeč mi je, ker si lahko sam svoj šef. Medtem ko tečem, se popolnoma izgubim med svojimi mislimi, je kot nekakšna seansa s samim seboj, ko premelješ vse pozitivne in negativne trenutke dneva. Velikokrat se mi zgodi, da v tistem trenutku, ko s tekom končam, sploh ne vem, o čem sem razmišljala. Moja glava je prazna in pripravljena sem na nove izzive. Težko je nekomu, ki nikoli ni tekel obrazložiti takšne trenutke.
Zakaj je prav tek šport, ki mu posvečaš največ časa.
Tek je postal del mojega vsakdana pred 5 leti. Do takrat sem šport, zaradi obveznosti na faksu kar nekoliko zanemarjala. In nato je v glavi nekaj kliknilo in še preden sem se dobro zavedala, sem v rokah držala prve tekaške copate. Tek mi dovoljuje, da si postavljam vedno nove meje tako v športnem kot tudi vsakodnevnem smislu. Ko tečem se moje misli umirijo in zbistrijo in nobena stvar se mi ne zdi nemogoča. Preprosto začnem in končam, ko mi telo samo pove, da je dovolj.
Kaj ti je tek dal?
Tek mi je dal zaupanje vase in zavedanje, da lahko premagam prav vsako stvar, ki si jo v življenju zadam. Napolni me z novo energijo do zadnje celice v telesu, prevetri možgane in da zagon, da uspešno krmarim med vsakodnevnimi obveznostmi. Tek je najbolj naravno človeško gibanje, položen nam je bil v zibko in škoda bi mi bilo, da te priložnosti ne bi izkoristila.
Kako potekajo tvoji treningi?
Poleti se potrudim, da tečem vsaj 3-4 krat na teden, kdaj uspe tudi vsak dan. Ti teki so krajši in enostavnejši. Pred polmaratoni pretečem vsaj 40 km na teden od tega je en tek daljši od 18 km, ostali so krajši. Pozimi treninge teka kombiniram z visoko intenzivno vadbo, kjer pridobivam na moči, posledično pa se povečuje tudi hitrost.
Nisem ena tistih, ki za tek potrebujejo glasbeno spodbudo, zato med tekom ne uporabljam nobenih mp3-jev. Na začetku sem s tem poskusila, pa sem si večino časa popravljala slušalke, kar me je znerviralo do te meje, da sem raje v tišini. Motivacijo črpam iz vsakega teka, ki ga odtečem, saj od sebe vedno znova pričakujem več. Sem mnenja, da se vsako stvar da še nekoliko izboljšati in popraviti, če je le volja.
Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Večino časa tečem sama, vendar se družbe pri teku nikoli ne branim. Skupinski teki mi dajejo priložnost, da lahko merim svoje moči in sposobnosti in da vidim, kaj moram popraviti, spremeniti. Poleg tega je spodbuda, ki si jo nudimo znotraj skupine neprecenljiva in hvaležna sem za te ljudi.
Kako pa skrbiš za prehrano?
Če se le da kuham sama, saj imam rada nadzor nad tem, kaj sestavlja moje obroke. V svojo prehrano skušam vključiti čimbolj raznovrstna živila, ki so bogata z beljakovinami, maščobami in vlakninami. Ogljikovim hidratom se skušam čimbolj ogniti, čeprav priznam, da mi kdaj to ne uspeva najbolje, saj sem bolj sladkosnede narave. Telo pač samo pokaže kaj potrebuje. Vsako jutro spijem kavno skodelico magnezijevega klorida, ki krepi zdravje in vitalnost ter nas varuje pred raznoraznimi okužbami.
Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Vse, kar si želim je, da bi ohranila to isto vztrajnost, disciplino in trmo, ki mi jo je dal tek. Pa seveda čim manj poškodb, ki bi ovirale tekaško pot. V prihodnje se imam vsekakor namen udeležit še kakšnega polmaratona in glede na moj karakter ne izključujem niti kaj več.
Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom, imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Vsekakor se bom prepustila toku dogajanja, saj nikoli ne veš kaj ti prinese življenje.
nazaj na vrh
