Na štiri oči z Blažem Vošnjakom

Kdaj in zakaj si se pričel ukvarjati s tekom?
Kot težek bolnik s senenim nahodom nisem imel veliko izbire. Injekcije z goro tablet ali gibanje v naravi. Bil sem v poznih tridesetih. Začel sem tudi opažati, da so se začele z mano dogajati zelo smešne stvari, tako fizično kot mentalno. Bil je skrajni čas, da se spravim v red. Tek mi je bil vseskozi blizu, a sem ga, zaradi službe in družine, moral potiskati na stranski tir.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Tek je kot ena velika škatla. V njej je shranjeno marsikaj. Iz nje vzamem tisto, kar mi v tistem trenutku najbolj prija. Ali pa primanjkuje. Gre za najosnovnejšo aktivnost, ki je hkrati najfleksibilnejša. Teči se da podnevi ali ponoči, hitro ali regeneracijsko, na dolgo ali kratko, ob pripeki ali hladu, soncu ali dežju, itd. Torej kadarkoli. Solo, ali v dobri družbi. Le na takšen način sem lahko usklajeval obveznosti s službo in družino.

Kaj ti je tek dal?
Veliko stvari. Največ je vredno zdravje. Ne spomnim se več, namreč, kdaj sem bil nazadnje bolan. Potem sem pridelal neizmerno samozavest, mirnost in zaupanje vase in soljudi. Naučil sem se discipline. Od mene pa terja veliko usklajevanja in odgovornosti. Pridelujem pa tudi vedno večjo skupino 'večnih optimistov '. Če lahko tekače tako imenujem.

Kako potekajo tvoji treningi?
Moj glavni cilj je teči zelo dolgo, zato so moji treningi temu prilagojeni. Vsako jesen, sredi novembra, po polmaratonu v Palmanovi, pregledam zadeve čez leto in se odločim kako naprej. Katere teke bom obiskal, kje so glavne špice sezone. Sezono razdelim na pomladni in jesenski del. Tako določim kakšni bodo moji treningi. To so tisti, na katere lahko vplivam.
Lani sem se odločil, da bom letos treniral štirikrat do petkrat na teden. Načrtno sem pri tem žrtvoval tudi nekaj kilometrine. Dvakrat na teden imam fitnes vadbo. Z njo utrjujem jedro mojega telesa. Vadbe so vodene, pod budnim očesom strokovnjakov Športnega društva MAT, iz Šempetra. Prav tako enkrat tedensko obiskujem voden tekaški trening v Konjicah. Tudi tu so vaje vodene. Služijo mi tudi za primerjavo moje trenutne tekaške pripravljenosti.  Solo treniram med vikendom. Ta je rezerviran za en daljši tek (25+, zadnje mesece bolj 35+). Med vikendom mi pripada še en obisk stadiona, če je potrebno, na katerem delam nekaj na temo fartleka, stopnjevanja, ali pa intervalov. Delam tisto, kar mi v določenem trenutku najbolj primanjkuje. Če ugotovim, da sem bil med tednom dovolj priden, lahko tak trening celo spustim, ali pa ga nadomestim s kratkim regeneracijskim tekom.
Motivacije za tek ne potrebujem. Saj je tek moj izpustni ventil v tem, na glavo obrnjenem, svetu.

Tečeš sam ali za to potrebuješ družbo?
Odvisno. Kratke teke (pod 25 km) najraje pretečem sam. Pri daljših tekih (30+) pa so zelo dobrodošli pomagači. A sem lahko pri tem zelo izbirčen. Zelo zanesljivi na to temo so Urbani tekači iz Ljubljane. Zelo dobrodošla roba pa so tudi ultramaratonci ŠPT Pro Teka iz Maribora.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabil?
Težko bi izpostavil kakšen tek kot nepozaben. V vsakem je en draž. To je lahko sneg (Ljubljančan 2012), veter (Kraški 2013), nevihta, da voda dre čez cesto (Mozirje- Logarska 2015), ubijalska vročina (Mozirje 2013), nespametna strategija teka (Mozirje –Logarska 2013), neprimerna prehrana pred tekom (Istra 2014), meni ugodni vremenski pogoji (Radenci 2015), neuničljiva energija navijačev kljub slabim vremenskim pogojem (Konjičan 2013), najdaljša pretečena razdalja (z Urbanimi tekači, Ljubljana – Bled, 2015, 62 km).

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Zelo malo časa mi ob službi, družini in teku ostane za kolesarjenje, rolanje, lokostrelstvo in pohodništvo. V bližnji prihodnosti bo treba nekaj uredit tudi na to temo.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Pri tem ne kompliciram. Trudim se jesti vsaj štirikrat na dan. Teči sem začel tudi zaradi tega, da lahko jem vse po vrsti. Zaradi teka ne mislim spreminjati moje prehrane. Pri nas doma, se tako ali tako kuha zdravo že od nekdaj.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
V teku se vidim še zelo dolgo. Zato so vse zadeve, ki jih počnem na to temo, zelo precizno definirane. Morda bi izpostavil 2 vmesni postaji. Prva je preteči polmaraton pod uro in pol. Kar se trenutno zdi kot en pravi projekt. Podobno je z idejo preteči sto kilometrov v enem kosu.

Kaj so tvoji cilji v letošnjem letu?
Letos sem si zadal utrditi jedro mojega telesa. Opažati sem začel, da je to moja najšibkejša točka in hkrati največja ovira pri teku. Sem že skoraj na cilju. Sproti pripravljam tudi teren za ultramaratonske dosežke. Odtekel bom polmaratone v Palmanovi, Ljubljani, Konjicah, Radencih. Plan se je udeležiti teka Wings for Life World Run v Ljubljani te dni. Tu je še 42 kilometrov od Mozirja proti Logarski dolini v okviru Ultramaratona Celje – Logarska dolina. Nekaj me neustavljivo vleče na Urbanovo tekaško popotovanje od Ljubljane do Logarske doline. Odtekel bom tudi Nočno Blejsko 10ko, a bolj iz navade – kot iz tekmovalnih vzgibov.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Včasih sem zelo veliko bral. Danes mi branje, razen tekaške literature, zelo težko nese. Tolažim se, da bo za to še čas. Zelo podobno je s šahiranjem, ki je ena od mojih strasti.