OSEBNO
Si članica kakšnega športnega društva ali kluba?
Nisem članica nobenega kluba, če pa se že moram opredeliti, mi je najbližji »klub« zavod Preporod, ki s svojim karizmatičnim voditeljem Marjanom Videnškom promovira zdrav način življenja, postenje, telovadbo in veliko gibanja v naravi.
Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Mizzuno.
Uporabljaš tekaško uro?
Ko sem se začela ukvarjati s tekom sem jo nekajkrat uporabila, potem pa ugotovila, da me tek z uro utesnjuje, saj rada tečem tako, da mi pri teku ritem narekuje zgolj moje telo.
Tvoj obred pred tekom?
Še vedno čakam dan, ko bom s tekom zasvojena. Nisem. Zato se moram kar pogosto prav prisiliti, da obujem copate in grem. Obuti copate. To je najtežje. Zato nimam obredov. Poleti se odpravim takoj zjutraj, ko vstanem, praktično direktno iz postelje, še predno pijem kavo. Popijem samo kozarec vode z limono. Obred s kavo prihranim za po teku. Pozimi grem teči takoj, ko pridem iz službe. Najbolje, da nič ne mislim, kajti misel mi nagaja in pravi, naj tek malo odložim.
Tvoji dosedanji tekaški dosežki:
Najbolj sem seveda ponosna na pretečeni maraton, 42 km lansko leto v Firencah. Pa na vse pretečene polmaratone, kar več kot 20 jih je do sedaj, odkar sem se začela po petdesetem letu ukvarjati s tekom. Mislim pa, da je uspeh prav vsak trening, vsak tek, vsaka premagana misel: »Oh, danes pa se mi res ne da!«
Na štiri oči z Bojano Škabar
Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
S tekom sem se začela ukvarjati že deset let nazaj, tečem pa tri leta. Namenoma ločim ta dva termina, saj je »ukvarjati se s tekom « pomenilo to, da sem tek jemala kot nekaj, kar moram. Zavidala sem tekačem in nisem vedela, kako naj začnem. Občutek, da moram, me je odvračal od teka in »koliko si pretekla «, je bilo zame najbolj zoprno vprašanje.
Potem se je zgodil preobrat na več področjih mojega življenja. S tekom se nisem več ukvarjala, ampak sem preprosto začela teči. Nič več se nisem obremenjevala, da moram in dala sem si svobodo. Tako kot zmorem, kolikor zmorem in tako, kot čutim! Tek je postal zdravilo za mojo dušo in telo. Čudežna preobrazba na poti do sebe, kjer je tek odigral ključno vlogo - poslušati sebe. Pri teku te nagrajuje prav vsak korak in na cilju si sam natakneš krono - sam svoj kralj, haha!
Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Stik s samim sabo … prav vsak korak je tvoj in vsak korak si bližje cilju …
Kaj ti je tek dal?
Naučil me je potrpežljivo vztrajati na poti do cilja, poslušati svoje telo, se veseliti vsakega trenutka tukaj in sedaj. Tečem, ker čutim in ne zato, ker moram. To je moja tekaška filozofija.
Kako potekajo tvoji treningi?
Nimam terminov in dnevov, ki so določeni za tek. Tečem trikrat tedensko, glede na to, da živim v bližini meje, sta moji najljubši progi Napoleonika s pogledom na Trst in morje in ob morju do gradu Miramare v Trstu (toplo priporočam vsem). Občutek, da tečem v čudoviti naravi, to je moja motivacija. Med tekom ne poslušam glasbe, samo sebe in medtem, ko tečem, opravim s sabo nešteto pogovorov, načrtov, obračunov ….
Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Vedno sama.
Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Svojega prvega, ljubljanskega polmaratona v snegu. In seveda veličastnega prvega maratona v Firencah.
Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Rada tudi kolesarim, smučam in hodim v hribe.
Kako pa skrbiš za prehrano?
Prehrana je področje, ki ga še urejam. Sem gurmanka in uživam v dobri hrani. Trudim se, da bi se prehranjevala zdravo. Odkar sem se udeležila Preporodovega deset dnevnega postenja in ugotovila, kako dobro post in presna hrana vplivata na telo, se vsak ponedeljek postim.
Kakšne tekaške načrte, želje, imaš za v prihodnje?
Nadaljevati s tekom in vzdrževati tekaško kondicijo, se družiti na različnih tekaških prireditvah in premagovati razdalje z nasmehom, lahkotnostjo, optimizmom in se veseliti uspehov. V prihodnje pa bi rada pretekla maraton v Atenah, tistega prav ta pravega.
Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom, imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Moj poklic je delo z otroki, saj se rada z njimi ukvarjam. Sem učiteljica, profesorica razrednega pouka in pravkar zaključujem magistrsko nalogo študijskega programa »Psihosocialna pomoč «, specializantka programa Zakonska in družinska terapija.
V letošnjem letu je moja najpomembnejša naloga zaključiti študij. Moja (skrita) želja pa je ustanoviti terapevtski center za pomoč družinam v stiski, kjer bi imela svoje mesto tudi tekaška skupina.
Sežana Bojana Škabar Mizzuno maraton Firence Na štiri oči tek polmataron tek na cesti
nazaj na vrh
