OSEBNO
Si članica kakšnega športnega društva ali kluba?
Sem članica kluba Turbo M, ki ima sedež v Ljubljani in vključuje tudi druge športnike kot so kolesarji, nogometaši in smučarji tekači.
Lahko navedeš svoje sponzorje? Sponzorje kluba?
Jaz jih žal nimam.
Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Mizuno wave rider so kot ustvarjeni zame in odlični za treninge. Za tekme pa imam Saucony Fastwitch, ker so lažji in bolj odzivni.
Ali med tekom poslušaš glasbo?
Nikoli, ker me moti. Uporabljaš tekaško uro? Vedno, ne znam več brez nje.
Kaj moraš imeti vedno v hladilniku?
Jogurt, sir in zelenjavo.
Na štiri oči z Darijo Končan
Na štiri oči z Darijo Končan
25.10.2013 AVTOR: Tina Ambrožič
Darija je pred kratkim pretekla svoj prvi ultramaraton v Logarski dolini, kar pa je v njej sprožilo željo po še večjih tekaških izzivih ...
Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Dolgo sem občudovala tekače in jim zavidala voljo, ki so jo imeli. Mene pa je spodbudil 1. DM tek na 5km. Dober izziv mi je bil. In tako se je začelo. Počasi kilometer za kilometrom.
Si pred tekom trenirala kakšen drug šport?
Nikoli prej nisem nič trenirala. Vožnja s kolesom pa hoja v hribe. To je bilo vse.
Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Seveda ne bom pozabila mojega prvega maratona v Berlinu. Sama sebi sem si ga podarila za svoj 40. rojstni dan. Kar je bilo nepozabno darilo! Pa seveda letošnje Logarske doline in njenih 75 km septembra. Vsi ti kilometri so se mi še leta nazaj zdeli nedosegljivi.
Pretekla si ultramaraton v Logarski dolini. Povej nam kaj več o tem.
Lansko leto mi je z navdušenjem opisoval tek v Logarski tekaški prijatelj Željko, ki ga je tudi sam že večkrat pretekel. Rekel mi je:'Darija ta tek bi bil tudi zate.' Da bi jaz pretekla toliko kilometrov se mi je zdelo nemogoče. Vendar je tiha želja ostala, spomladi pa je postala še glasnejša. To mi je bil velik izziv, s katerim sem se želela spopasti. Počasi in vztrajno sem začela podaljševati kilometre, se odpravila na trening s torbico in vodo. In tiste dolge teke opravljala poleti v največji vročini. Včasih je bilo lažje, drugič težje. In tako počasi in vztrajno je dozorela Logarska. Na štart sem se odpravila mirno in samozavestno z eno samo željo - priti na cilj. In to mi je tudi uspelo. Logarska je za mano, zdaj pa naprej.
Kolikokrat tedensko sicer tečeš?
Različno od časa, približno 4-krat. Kako se motiviraš za tek? Postavljam si vedno nove cilje. Brez treninga pa se ve, da se ne da preteči niti 5 km. Tukaj je seveda tudi prednost, da sem v klubu. Dobivamo se na skupnih treningih, saj je v družbi vse lažje. Spodbujamo drug drugega in tako kar pozabiš, da si pretekel dolgo razdaljo.
Zaupaj nam, kako potekajo tvoji treningi?
Moji treningi med tednom niso daljši od 12km. Kar po isti trasi, ki jo poznam že do potankosti. Vendar se je ne naveličam, saj jo popestrijo barve letnih časov. Za vikend pa se podam na daljši tek - kilometri le tega so odvisni od tega na kaj se pripravljam.
Kako sicer skrbiš za svoje telo?
Mislim, da je vse od naštetega več kot skrbeti za telo. Psihično pa so to sprehodi v dvoje in pa glasba, ki me vedno znova pomirja in spravi v dobro voljo. Drugače pa mi teki nudijo možnost, da sem veliko sama s sabo, saj takrat lahko rešim marsikateri problem. Ko pa premagam še daljše razdalje, vem, da se z vztrajnostjo v življenju veliko doseže.
Kaj pa prehrana? Koliko pozornosti ji namenjaš?
V zadnjem letu veliko pozornosti namenjam prehrani. Ta je po večini zdrava. Za zajtrk so obvezno kosmiči s sadjem, lanenimi semeni, goji jagodami, ali pa mleto proso … Kosila so raznolika, z veliko zelenjave ter različnimi dodatki kot so pira, leča, ajdova kaša, testenine, riž. Na meso pa kar pozabim, privoščim si ga le ob nedeljah, saj mi to zadostuje. Sladkorju se izogibam, če se le da. Vedno mi pa ne uspe. Rada imam kakšno dobro temno čokolado ali pa tortico.
Pred tekmo pa sledi 'carbo loading' metoda prehranjevanja, ki mi jo je priporočil trener Marko Mrak. Pred tekmo se ne najem preveč, kakšen beli riž z zličko medu, saj mi tako odgovarja. Pa seveda veliko pijem, vsaj 2 litra vode na dan.
Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Zdaj je prvo pred mano Ljubljanski maraton - 42km. Teči doma po ulicah in poteh, ki jih poznaš, je zelo lepo in navijači, ki jih vidiš ob progi, ti pa dajo še dodatno energijo. Novembra sledi še polmaraton v Palmanovo, decembra pa še malo daljši tek v Istri - 53km.
Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom?
Imaš tudi kakšne druge hobije? Obiskujem še skupinsko vadbo, ki jo vodi odličen trener Matej Lukman. Zelo dobro nas zna motivirati z vajami, ki jih leta nazaj sploh nisem poznala. Ti treningi so mi postali velik hobi. Drugače pa sem mama dveh sinov - mlajši jih šteje 12, starejši pa 19 let. Biti mama je naloga, ki zahteva veliko časa. Zato se med tednom tudi ne podajam na dolge teke. Mlajši trenira nogomet tako, da kakšen trening opravim istočasno z njegovim. Seveda so potrebna usklajevanja in prilagajanja. Biti mama in športnica pomeni imeti red in disciplino, se odrekati in prilagajati. Vendar se z vztrajnostjo dosežejo cilji pa četudi je včasih premalo časa. V službi pa je moje delo sedeče, sem namreč grafična oblikovalka. Včasih se zgodi da je tako tudi 12ur, zato mi vse to gibanje koristi.
Dolgo sem občudovala tekače in jim zavidala voljo, ki so jo imeli. Mene pa je spodbudil 1. DM tek na 5km. Dober izziv mi je bil. In tako se je začelo. Počasi kilometer za kilometrom.
Si pred tekom trenirala kakšen drug šport?
Nikoli prej nisem nič trenirala. Vožnja s kolesom pa hoja v hribe. To je bilo vse.
Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Seveda ne bom pozabila mojega prvega maratona v Berlinu. Sama sebi sem si ga podarila za svoj 40. rojstni dan. Kar je bilo nepozabno darilo! Pa seveda letošnje Logarske doline in njenih 75 km septembra. Vsi ti kilometri so se mi še leta nazaj zdeli nedosegljivi.
Pretekla si ultramaraton v Logarski dolini. Povej nam kaj več o tem.
Lansko leto mi je z navdušenjem opisoval tek v Logarski tekaški prijatelj Željko, ki ga je tudi sam že večkrat pretekel. Rekel mi je:'Darija ta tek bi bil tudi zate.' Da bi jaz pretekla toliko kilometrov se mi je zdelo nemogoče. Vendar je tiha želja ostala, spomladi pa je postala še glasnejša. To mi je bil velik izziv, s katerim sem se želela spopasti. Počasi in vztrajno sem začela podaljševati kilometre, se odpravila na trening s torbico in vodo. In tiste dolge teke opravljala poleti v največji vročini. Včasih je bilo lažje, drugič težje. In tako počasi in vztrajno je dozorela Logarska. Na štart sem se odpravila mirno in samozavestno z eno samo željo - priti na cilj. In to mi je tudi uspelo. Logarska je za mano, zdaj pa naprej.
Kolikokrat tedensko sicer tečeš?
Različno od časa, približno 4-krat. Kako se motiviraš za tek? Postavljam si vedno nove cilje. Brez treninga pa se ve, da se ne da preteči niti 5 km. Tukaj je seveda tudi prednost, da sem v klubu. Dobivamo se na skupnih treningih, saj je v družbi vse lažje. Spodbujamo drug drugega in tako kar pozabiš, da si pretekel dolgo razdaljo.
Zaupaj nam, kako potekajo tvoji treningi?
Moji treningi med tednom niso daljši od 12km. Kar po isti trasi, ki jo poznam že do potankosti. Vendar se je ne naveličam, saj jo popestrijo barve letnih časov. Za vikend pa se podam na daljši tek - kilometri le tega so odvisni od tega na kaj se pripravljam.
Kako sicer skrbiš za svoje telo?
Mislim, da je vse od naštetega več kot skrbeti za telo. Psihično pa so to sprehodi v dvoje in pa glasba, ki me vedno znova pomirja in spravi v dobro voljo. Drugače pa mi teki nudijo možnost, da sem veliko sama s sabo, saj takrat lahko rešim marsikateri problem. Ko pa premagam še daljše razdalje, vem, da se z vztrajnostjo v življenju veliko doseže.
Kaj pa prehrana? Koliko pozornosti ji namenjaš?
V zadnjem letu veliko pozornosti namenjam prehrani. Ta je po večini zdrava. Za zajtrk so obvezno kosmiči s sadjem, lanenimi semeni, goji jagodami, ali pa mleto proso … Kosila so raznolika, z veliko zelenjave ter različnimi dodatki kot so pira, leča, ajdova kaša, testenine, riž. Na meso pa kar pozabim, privoščim si ga le ob nedeljah, saj mi to zadostuje. Sladkorju se izogibam, če se le da. Vedno mi pa ne uspe. Rada imam kakšno dobro temno čokolado ali pa tortico.
Pred tekmo pa sledi 'carbo loading' metoda prehranjevanja, ki mi jo je priporočil trener Marko Mrak. Pred tekmo se ne najem preveč, kakšen beli riž z zličko medu, saj mi tako odgovarja. Pa seveda veliko pijem, vsaj 2 litra vode na dan.
Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Zdaj je prvo pred mano Ljubljanski maraton - 42km. Teči doma po ulicah in poteh, ki jih poznaš, je zelo lepo in navijači, ki jih vidiš ob progi, ti pa dajo še dodatno energijo. Novembra sledi še polmaraton v Palmanovo, decembra pa še malo daljši tek v Istri - 53km.
Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom?
Imaš tudi kakšne druge hobije? Obiskujem še skupinsko vadbo, ki jo vodi odličen trener Matej Lukman. Zelo dobro nas zna motivirati z vajami, ki jih leta nazaj sploh nisem poznala. Ti treningi so mi postali velik hobi. Drugače pa sem mama dveh sinov - mlajši jih šteje 12, starejši pa 19 let. Biti mama je naloga, ki zahteva veliko časa. Zato se med tednom tudi ne podajam na dolge teke. Mlajši trenira nogomet tako, da kakšen trening opravim istočasno z njegovim. Seveda so potrebna usklajevanja in prilagajanja. Biti mama in športnica pomeni imeti red in disciplino, se odrekati in prilagajati. Vendar se z vztrajnostjo dosežejo cilji pa četudi je včasih premalo časa. V službi pa je moje delo sedeče, sem namreč grafična oblikovalka. Včasih se zgodi da je tako tudi 12ur, zato mi vse to gibanje koristi.
Značke:
Na štiri oči
Komentarji
Ljudje berejo:
Morda vas zanima tudi:
nazaj na vrh
