Na štiri oči z Isabel Petronio

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
V otroštvu se nisem ukvarjala s športom, pri 12 letih pa sem se vpisala v teniško šolo. Tenis sem aktivno trenirala do 19. leta, dokler se ni začelo študijsko obdobje, ki sem ga večinoma preživela v Trstu. Po prvem letniku nisem imela več dovolj časa za vodene treninge. Telesna aktivnost je bila že takrat del mene in sem jo zelo pogrešala. Začela sem kar spontano teči, čisto po naključju sem med treningom srečala tekače društva Tekači z Obale, ki so me sprejeli v skupino in z njimi se je pričela moja tekaška pot.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Pri teku ne obstaja »nimam časa «, ker tečeš lahko kjerkoli in kadarkoli, zjutraj ali zvečer, v vsakem vremenu, pozimi ali poleti. Tek je šport, ki ne pozna izgovorov (seveda, če odmislimo poškodbe). Še posebej pa bi izpostavila občutek zadovoljstva po teku.

Kaj ti je tek dal?
Tek me krepi, ne le fizično, temveč tudi psihično. Spoznala sem svoje telo, postala bolj samozavestna, vztrajna ob naporu, lažje premagujem tudi življenjske ovire. Tek me napolni s pozitivno energijo. Poleg tega sem zaradi teka spoznala veliko pozitivnih, enako mislečih ljudi, s katerimi smo postali pravi prijatelji.

Zakaj je prav tek šport, ki mu posvečaš največ časa?
Pri teku enostavno uživam. Tek prežene stres in ostale skrbi, daje občutek svobode, vrača energijo, »sčisti « glavo. Medtem ko tečeš, enostavno odklopiš misli... je pravi balzam za dušo.

Kako potekajo tvoji treningi?
Treninge si sama razporejam. Sem človek, ki ne mara monotonosti in rutine, zato se tega držim tudi pri teku. Enkrat tečem čisto enostavno, po asfaltu, drugič premagujem strmine,  tretjič delam intervale, četrtič mi pa bolj ustreza kakšen trail tek po gozdu... isto velja tudi za razdaljo in hitrost. Delam tudi vaje za moč. Je pa res, da je zame trening opravljen šele takrat, ko pridem domov popolnoma preznojena in z občutkom, da iz sebe iztisnila do zadnjega atoma energije. Tečem približno tri do štirikrat na teden. Motivacije ne potrebujem, pravzaprav se večkrat zgodi, da pretiravam in iščem gumbek za izklop, ki pa ga moje telo očitno ne pozna. :) Med tekom pa poslušam samo glasbo narave.

Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Ko treniram zase, najraje tečem sama oz. z mojim štirinožnim prijateljem Gassom. Pri teku sem samotarski tip človeka, odklopim misli in želim imeti svoj mir ter čas samo zase. Enkrat tedensko tečem tudi v skupini, saj vodim tekaške treninge v Luciji (prepoznate nas lahko pod imenom Ekipca modri dirkači), kar me zelo veseli.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Nikoli ne bom pozabila lanskega Istrskega maratona, kjer sem pretekla svoj prvi uradni maraton in lahko potrdim, da »prvega res nikoli ne pozabiš «. Bila je prava dogodivščina, zame trenutno najtežja športna preizkušnja.  Bil je vroč dan, težka trasa, mučili so me krči, borila sem se sama s seboj, prišla do standardnega vprašanja »čemu mi je tega treba «, a vztrajala sem do konca. Ta tek mi je še posebej ostal pri srcu, ker sem tekla na »domačem terenu « in v cilju so me pričakali starši, prijatelji in sotekači.
Ne bom nikoli pozabila tudi udeležbo na humanitarnih tekih. Neprecenljivo je, da lahko s tekom tudi pomagam in naredim nekaj dobrega za sočloveka: Ruthin tek na Bledu 2015 (kjer sem letos pretekla 42km), 10 krogov za 10 nasmehov 2015 (v Kopru sem pretekla na 400m stadionu 42km), 15 za 15 (spremstvo Toniju Perušiču iz Lucije v Divačo 58km).

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Ja, že leta rekreativno tudi kolesarim z gorskim kolesom. Pred kratkim sem nastopila na MTB enourni XC dirki na Hrvaškem in zasedla 2. mesto med ženskami. Po lanskem poletju sem začela še redno plavati. Sedaj hodim 2x na teden na vodene treninge v Žusterno, kjer treniram pod vodstvom Matjaža Markiča. Še vedno kdaj pa kdaj igram tudi tenis, pozimi zelo rada bordam. Delam tudi treninge za moč in vzdržljivost telesa. Moja največja strast pa sta narava in gore, večkrat me lahko srečate nekje nad 2000m. Če bi imel dan 50 ur, bi zagotovo lahko svojemu spisku aktivnosti dodala še kakšno novo. :)

Kako pa skrbiš za prehrano?
Kar se tiče prehrane, nimam nekih strogih pravil. Rada imam sadje, pojem veliko zelenjave, ki jo večinoma pridelamo doma, jem tudi mlečne izdelke (skuto, grški jogurt...), jajca, ribe, oreščke in seveda sladice. Obožujem palačinke in gibanico. :) Izogibam pa se gaziranih pijač, pijem predvsem vodo.

Kakšne tekaške načrte in želje, imaš za v prihodnje?
V prihodnje oz. za leto 2016 so se moji tekaški in na splošno športni cilji usmerili v triatlon. Rada imam izzive in triatlon je moj letošnji izziv. Tekaško gledano glede na prejšnje leto se bom osredotočila na »krajše « razdalje (do 21km) in predvsem na hitrost teka. Največja želja je seveda predvsem ta, da bo leto minilo brez poškodb. Gledano s tekmovalnega vidika pa je moj največji cilj, prečkati ciljno črto polovičnega Ironmana.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Z velikim zanimanjem spremljam svet avtomoto športa, predvsem dirke motokrosa. S tem špotrom se namreč ukvarjata brat in oče, sama pa se navdušeno udeležujem dirk in ponosno navijam za njiju.
Imam željo, da bi se v kratkem malo več izobraževala na področju fotografije.

Od nekdaj me zanimajo zdravilne rastline in se sedaj s tem tudi poklicno ukvarjam. Zato me poklicna pot,  na katero sem stopila pred kratkim zelo navdušuje in si seveda želim, da bi bila čim bolj uspešna.