Na štiri oči z Matejo Logar

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
To je bilo leta 2008, ko me je hčerka Nina prijavila na DM tek, prej nisem tekla, ker sva z možem imela kar nekaj dela z najinimi otroci. Od takrat naprej sem zvesta teku. Tudi dva sinova Jan in Tadej me vedno spremljata na tekmah, odtekla sta tudi že maraton v Ljubljani, prej tudi nista tekla, navdušila sem jih jaz.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Tek mi daje veliko več veselja in volje do vsega, kar me obkroža. Spoznala sem ogromno novih pozitivnih ljudi, dobila več energije in zdravo, čvrsto telo, ki ga pri teku potrebuješ. Tek me je zelo osrečil, vedno se nekaj dogaja in to je super.

Kaj ti je tek dal?
Ogromno pozitivne energije za lažje premagovanje ovir, ki pridejo skozi življenje, ogromno veselja in sreče, kajti pravijo, da se ravno pri teku sprošča hormon sreče. Imam veliko več kondicije kot prej. Teči v naravi, kjer te obkrožajo drevesa in živali me res sprošča.

Kako potekajo tvoji treningi?  
Sedaj v sezoni tečem štirikrat na teden, ker se pripravljam na maraton ATENE v Grčiji, kjer bom pretekla 42 km. Enkrat na mesec s sotekači odtečemo krog okoli Ljubljane, to je 33 km.
Tečem pri Urbanih tekačih in pa pri Vzajemni, ki ima kar zahtevne treninge, tako da tečemo intervale, fartleke in tempo teke, poleg tega izvajamo vaje za moč, ki so za tekača še kako pomembne. Tudi pri Ljubljanskih tekačih  naredimo intenzivnejši trening, družba pa tako največ šteje.

Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Nerada tečem sama, raje sem v družbi, zato sem tudi v več skupinah, kjer mi vsaka da nekaj novega. Sem zelo vesele narave, rada se smejim, zato me obkrožajo sami pozitivni tekači, kjer se skupaj nasmejimo. Dolge teke je pa veliko lažje teči v skupini kot pa sam.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
To je bil moj prvi maraton, ki sem si ga podarila za moj 50. rojstni dan, ki sem ga odtekla v Firencah. Na cilju je bilo tako lepo, da te gane do solz in prevzamejo te nepopisni občutki ko vidiš, da lahko odtečeš tudi maraton, prej si tega pač ne moreš predstavljati.
Ne bom pa pozabila niti teka trojk v Ljubljani, kjer smo tekli skupaj - jaz in sinova Jan in Tadej. Zaključili smo v super času. Zelo sem ponosna, da imam take otroke, vsi štirje so se že kot majhni otroci začeli ukvarjati s športom, predvsem z rokometom, kje so dosegali dobre rezultate. Tudi hčerka Nina je tekla z menoj, sedaj je mamica in nima več toliko časa, ko vnučki zrastejo pa bodo zagotovo tekli z babico. Vnuček Žan pa tudi že ima dve tekaški medalji.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Tudi mož je bil športnik, sedaj pa skupaj hodimo v hribe. V naravo vzamemo tudi psičko Tijo, s katero se sicer sprehodiva kar trikrat na dan. Brez športa ne znam več živeti, rada sem v gibanju.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Mož zelo rad vrtnari, tako, da imamo vso zelenjavo doma. Najraje imam testenine z zelenjavo, sladkarij ne maram preveč. Ker pa ne maram rib si kupim omega3, pijem Donat, pojem pa tudi kakšen košček mesa, nisem pa preveč mesojeda.

Kakšne tekaške načrte, želje, imaš za v prihodnje?
Rada bi pretekla še kar nekaj maratonov, seveda pa je prvi pogoj zdravje. Želim si še toliko energije in volje do teka, kot jo imam sedaj. Predvsem pa brez poškodb, ki včasih pridejo kar same od sebe. Še naprej bi rada imela za sotekače hčerko, sinove in pa kasneje moje vnučke.

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom, imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Rada hodim v hribe, tudi plešem rada, moj nenavadni hobi je pranje avtomobilov. Že od nekdaj rada operem, posesam in spoliram avto, moški svet pa poskrbi za tehnične zadeve.

Zelo rada imam nove izzive in pa tekaška popotovanja, kje spoznavaš vedno nekaj novega.

Sicer pa sem zaposlena v računovodstvu v Mercatorju. Pri delu veliko sedim, zato popoldne še raje obujem superge. Sicer pa delo rada opravljam. Imam pa do do upokojitve le še pet let, tako, da bom potem imela še več časa za tekaške podvige in pa za vnuke.