Si članica kakšnega športnega društva ali kluba?
Nisem članica nobenega športnega društva ali kluba. Bila pa sem članica 1. Poletove tekaške ekipe. Se spomnite tistega kultnega naslova v Poletu: Kult 42,195? Poletovci, hvala za vse napotke in tisto: »Seveda zmoreš!«
Kateri so tvoji najljubši tekaški copati?
Moji najljubši tekaški copati visijo v dnevni sobi. Strgani in obrabljeni, a zame so zlati. Znamka Asics, model ni več viden. V teh takrat šest let starih copatih sem pretekla svoj najhitrejši maraton, brez vsake poškodbe in brez najmanjšega žulja. Navadno vsak maraton plačam vsaj z enim nohtom in nekaj žulji. S tem je zame ovržena vsa znanost okoli tekaških copat. Ker se tudi modeli po posameznih znamkah spreminjajo, nimam najljubše znamke, predvsem pa ne modela. Reklamni triki, akcije in testi pri meni ne veljajo. Tako kot v znanem slovenskem filmu, pravim tudi jaz: »Jok, brate, odpade!«
Uporabljaš tekaško uro?
Od lanskega leta sem srečna lastnica Garmin Forerunner 910XT. Ura resnično zna skoraj vse. Pravi multipraktik.
Tvoj obred pred tekom?
Obujem superge, odnesem smeti, se ogrejem in tečem. Pred tekmo pa je zadeva bolj resna. Naj omenim stanje tik pred startom, v množici sotekačev. Skušam preprosto uživati trenutek, v mislih še enkrat preletim progo, odmislim vse, sem le jaz, zavedanje sreče, da lahko tečem, valovanje posebne energije v zraku … start….in tek.
Tvoji dosedanji tekaški dosežki
Na tekme ne hodim prav pogosto. Kadar pa grem, mi bolj kot sama uvrstitev pomeni čas, ki ga potrebujem do cilja:
17. Ljubljanski maraton 2012: 16. mesto absolutno, 3. mesto v kategoriji, čas: 3:26:31 – zelo zadovoljna
21. Ptujski polmaraton 2012: 3. mesto absolutno, 1. mesto v kategoriji, čas: 1:37:01- zadovoljna
Prvenstvo Slovenije v polmaratonu, Domžale 2013: 5. mesto absolutno, 1. mesto v kategoriji, čas: 1:42:09 – dokaj zadovoljna
33. Maraton Treh src 2013: 16. mesto absolutno, 2. mesto v kategoriji, čas: 4:05:02 – slabo, ampak zadovoljna, ker sem ga pretekla
10. mednarodni maraton Preddvor-Železna Kapla 2007, štafete mešano: 3:13:52, 2. mesto – zadovoljna
Na štiri oči z Mojco Vesel
Na štiri oči z Mojco Vesel
28.03.2014 AVTOR: Tina Ambrožič
Mojca je ljubljančanka, ki je najsrečnejša v krogu svoje družine. Službeno ji tempo narekuje komerciala, ki je stalnica v njenem poklicnem življenju.
Sicer pa zelo rada teče, saj ji tek nudi tisto, kar najbolj potrebuje veliko svežega zraka, stika z naravo in občutek svobode.
Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Teči sem začela že v zadnjih razredih osnovne šole, preko srednje šole sem tekla bolj neredno in v svojih tridesetih letih pričela precej redno teči. Ker enostavno potrebujem gibanje, da bolje funkcioniram in se bolje počutim. Z žrebom v 1. Poletovo tekaško ekipo sem dobila potrditev, da lahko pretečem tudi maraton. Od takrat tečem veliko bolj premišljeno, s ciljem, da tečem čim dalj (do svojega stotega leta), čim dlje (maraton in več) in čim hitreje.
Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Občutek svobode in neodvisnosti. Vonj po zraku, travi, snegu, dežju, megli, smogu, po zemlji. Veter in sonce, potne srage na obrazu. Znoj. Voda v supergah. Očiščenje. Pri teku ni bližnjic in ni spletk. Tek je pošten. Odvisen si povsem od sebe. Kolikor daš in se potrudiš, toliko dobiš. Tek je lep, zabaven in poln doživetij. Ubije stres in bolezen.
Kaj ti je tek dal?
Poleg nešteto lepih doživetij in občutij predvsem veliko bolj izpolnjene dneve. Ogromno pozitivne energije in moči za opravljanje vsakodnevnih obveznosti. Pomirjenost s seboj in večjo samozavest. Mir v duši. Veselje in navdušenje nad življenjem. Povezanost in harmonijo v družini. Dobro fizično počutje in zdravje. Nova poznanstva.
Kako potekajo tvoji treningi?
Treningi so odvisni od tekaških ciljev. Plan teka si sestavim sama ter se ga skušam čimbolj držati. Vodim tudi tekaški dnevnik. V zimskem času tečem manj, približno trikrat tedensko, poleti vsaj štirikrat v kombinaciji z ostalimi športi, ki jih imam tudi rada. Posebne motivacije za tek ne potrebujem, motivacija je tek sam. Se pa vsako leto nagradim z maratonom. Odkar sem dobila od hčerk v dar MP3 občasno poslušam tudi glasbo. Odvisno od terena in vrste treninga, dobrodošla je ob dolgih tekih po že tisočkrat pretečenih poteh, ker ti narekuje tempo. Če tečeš sam, hitro izgubiš ritem in hitrost. Ob dobri glasbi je to nemogoče. Včasih bi še kar tekla že samo zato, da bi še malo poslušala glasbo, da slišim še naslednji komad. Čez dober rock ga ni! Prav tako kot ga ni čez ptičje petje in šelestenje listja, šumenja reke in poslušanja lastnih korakov.
Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Tečem predvsem sama, kar mi tudi najbolj ustreza. Včasih se mi pridruži katera od hčera. Pred leti sva redno tekla skupaj z možem in prav rada se spominjam tistih priložnosti, ko smo tekli vsi štirje. Kot račja družina: spredaj racak mož, račka Nina in račka Urška in zadaj jaz – raca mama.
Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Nikoli ne bom pozabila jutranjih tekov z možem, ko sva vstala pred sončnim vzhodom in se odpravila na tek. Navadno sva takrat tekla dolge teke za pripravo na maraton ali tek trojk. Večer pred tekom sva si nastavila vodo. Plastenke z vodo sva skrila v krošnje dreves, travo, grmovje, da nama je ni bilo potrebno nositi s seboj. In ves čas načrtovala, kaj bi bilo treba izboljšati, kje bi še lahko tekla in podobno. Najin prvi maraton sva pretekla skupaj in skozi v cilj z roko v roki. Nepozabno.
Nepozaben je bil večerni tek v snegu, v mesečini ob polni luni in ob rahlem sneženju. Ravno pravšnja snežna podlaga. Upam, da še kdaj doživim kaj podobnega. In moj najhitrejši maraton, ko nisem tekla ampak letela, v snegu in dežju ter strganih supergah.
Spominjam se Teka trojk v skupini z možem in prijateljem, skupnih treningov v klanec in ekipne povezanosti preko vseh – tedaj še 28 km.
Pa slikovit tek okoli Bohinjskega jezera po spolzkih skalah z zvitim gležnjem, kar skorajda nisem občutila vse do cilja in dosegla dober čas.
Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Zelo rada kolesarim, hodim v hribe, smučam ter skušam popraviti svoje plavalne sposobnosti. Kako pa skrbiš za prehrano? Napačna prehrana mi pogojuje določene zdravstvene težave, zato sem zelo pozorna na to česa ne jem. Predvsem ne jem hranil z belo moko, izogibam se glutenu, sladkorju, mastni hrani, cvrtju, predelani in hitri hrani ter slaščicam, ki so najtrši oreh.
Kakšne tekaške načrte, želje, imaš za v prihodnje?
Imam namen preteči nekaj polmaratonov, za začetek polmaratonsko razdaljo na 1. Istrskem maratonu. Po dolgem času bom spet tekla na teku trojk dolgo razdaljo, tokrat s hčerkama, prvič skupaj. Oktobra tečem maraton v Amsterdamu. Želim se udeležiti teka na Grintavec, daljše razdalje Maraton Logarska dolina in nekoč preteči Atenski in Bostonski maraton, če ne bo takrat denarnica rekla: »Jok, brate, odpade! «
Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom, imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Rada berem, poslušam dobro glasbo, rišem. Uživam v pisanju, moje članke lahko berete na spletni strani preberite.si. Poklicna pot pa je tako kot od mnogih odvisna predvsem od zunanjih dejavnikov. Potreben je boj, da sledi zmaga.
Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Teči sem začela že v zadnjih razredih osnovne šole, preko srednje šole sem tekla bolj neredno in v svojih tridesetih letih pričela precej redno teči. Ker enostavno potrebujem gibanje, da bolje funkcioniram in se bolje počutim. Z žrebom v 1. Poletovo tekaško ekipo sem dobila potrditev, da lahko pretečem tudi maraton. Od takrat tečem veliko bolj premišljeno, s ciljem, da tečem čim dalj (do svojega stotega leta), čim dlje (maraton in več) in čim hitreje.
Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Občutek svobode in neodvisnosti. Vonj po zraku, travi, snegu, dežju, megli, smogu, po zemlji. Veter in sonce, potne srage na obrazu. Znoj. Voda v supergah. Očiščenje. Pri teku ni bližnjic in ni spletk. Tek je pošten. Odvisen si povsem od sebe. Kolikor daš in se potrudiš, toliko dobiš. Tek je lep, zabaven in poln doživetij. Ubije stres in bolezen.
Kaj ti je tek dal?
Poleg nešteto lepih doživetij in občutij predvsem veliko bolj izpolnjene dneve. Ogromno pozitivne energije in moči za opravljanje vsakodnevnih obveznosti. Pomirjenost s seboj in večjo samozavest. Mir v duši. Veselje in navdušenje nad življenjem. Povezanost in harmonijo v družini. Dobro fizično počutje in zdravje. Nova poznanstva.
Kako potekajo tvoji treningi?
Treningi so odvisni od tekaških ciljev. Plan teka si sestavim sama ter se ga skušam čimbolj držati. Vodim tudi tekaški dnevnik. V zimskem času tečem manj, približno trikrat tedensko, poleti vsaj štirikrat v kombinaciji z ostalimi športi, ki jih imam tudi rada. Posebne motivacije za tek ne potrebujem, motivacija je tek sam. Se pa vsako leto nagradim z maratonom. Odkar sem dobila od hčerk v dar MP3 občasno poslušam tudi glasbo. Odvisno od terena in vrste treninga, dobrodošla je ob dolgih tekih po že tisočkrat pretečenih poteh, ker ti narekuje tempo. Če tečeš sam, hitro izgubiš ritem in hitrost. Ob dobri glasbi je to nemogoče. Včasih bi še kar tekla že samo zato, da bi še malo poslušala glasbo, da slišim še naslednji komad. Čez dober rock ga ni! Prav tako kot ga ni čez ptičje petje in šelestenje listja, šumenja reke in poslušanja lastnih korakov.
Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Tečem predvsem sama, kar mi tudi najbolj ustreza. Včasih se mi pridruži katera od hčera. Pred leti sva redno tekla skupaj z možem in prav rada se spominjam tistih priložnosti, ko smo tekli vsi štirje. Kot račja družina: spredaj racak mož, račka Nina in račka Urška in zadaj jaz – raca mama.
Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Nikoli ne bom pozabila jutranjih tekov z možem, ko sva vstala pred sončnim vzhodom in se odpravila na tek. Navadno sva takrat tekla dolge teke za pripravo na maraton ali tek trojk. Večer pred tekom sva si nastavila vodo. Plastenke z vodo sva skrila v krošnje dreves, travo, grmovje, da nama je ni bilo potrebno nositi s seboj. In ves čas načrtovala, kaj bi bilo treba izboljšati, kje bi še lahko tekla in podobno. Najin prvi maraton sva pretekla skupaj in skozi v cilj z roko v roki. Nepozabno.
Nepozaben je bil večerni tek v snegu, v mesečini ob polni luni in ob rahlem sneženju. Ravno pravšnja snežna podlaga. Upam, da še kdaj doživim kaj podobnega. In moj najhitrejši maraton, ko nisem tekla ampak letela, v snegu in dežju ter strganih supergah.
Spominjam se Teka trojk v skupini z možem in prijateljem, skupnih treningov v klanec in ekipne povezanosti preko vseh – tedaj še 28 km.
Pa slikovit tek okoli Bohinjskega jezera po spolzkih skalah z zvitim gležnjem, kar skorajda nisem občutila vse do cilja in dosegla dober čas.
Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Zelo rada kolesarim, hodim v hribe, smučam ter skušam popraviti svoje plavalne sposobnosti. Kako pa skrbiš za prehrano? Napačna prehrana mi pogojuje določene zdravstvene težave, zato sem zelo pozorna na to česa ne jem. Predvsem ne jem hranil z belo moko, izogibam se glutenu, sladkorju, mastni hrani, cvrtju, predelani in hitri hrani ter slaščicam, ki so najtrši oreh.
Kakšne tekaške načrte, želje, imaš za v prihodnje?
Imam namen preteči nekaj polmaratonov, za začetek polmaratonsko razdaljo na 1. Istrskem maratonu. Po dolgem času bom spet tekla na teku trojk dolgo razdaljo, tokrat s hčerkama, prvič skupaj. Oktobra tečem maraton v Amsterdamu. Želim se udeležiti teka na Grintavec, daljše razdalje Maraton Logarska dolina in nekoč preteči Atenski in Bostonski maraton, če ne bo takrat denarnica rekla: »Jok, brate, odpade! «
Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom, imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Rada berem, poslušam dobro glasbo, rišem. Uživam v pisanju, moje članke lahko berete na spletni strani preberite.si. Poklicna pot pa je tako kot od mnogih odvisna predvsem od zunanjih dejavnikov. Potreben je boj, da sledi zmaga.
Značke:
Na štiri oči
Komentarji
Ljudje berejo:
Morda vas zanima tudi:
nazaj na vrh
