Na štiri oči z Urško Ahac

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
Šport mi je bil na nek način privzgojen, saj sem se prej 12 let ukvarjala z alpskim smučanjem. Že takrat sem v vzdržljivostnih preizkušnjah parirala fantom, medtem ko so bile vaje moči polomija. :) Ko sem smučke postavila v kot, je bilo tako nekako logično, da si bom prej izbrala tek, kolo in druge vzdržljivostne športe, kot pa nekaj, kjer bi bila v ospredju moč in eksplozivnost.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Na začetku mi je bil všeč občutek, da sem nekaj naredila zase. Potem so mi postajale všeč premagane dolžine in vse bolj me je začelo zanimati, kje je meja. Tega še vedno ne vem in iskanje odgovora na to vprašanje me še danes drži v tem norem tekaškem svetu.

Kaj ti je tek dal?
Bolj me je povezal s seboj. Zaradi teka se bolj slišim, lažje najdem odgovore na stvari, ki me mučijo, sem veliko bolj potrpežljiva in spoštujem naraven »timing « vsega, kar se dogaja v meni ter v moji okolici. Dal mi je tudi veliko novih prijateljev, ki imajo podoben fokus in tako kot jaz radi jadrajo po slovenskih gorah in lovijo sončne vzhode in zahode.

Kako potekajo tvoji treningi?
V splošnem nimam nobenega trening režima in tečem po navdihu. Se pa vsake toliko prijavim na kakšno preizkušnjo, katere se bojim in takrat se vsega skupaj lotim precej bolj sistematično. Načeloma tečem 5x tedensko, s tem da se večkrat zgodi, da kakšen teden superg sploh ne obujem, ampak jih pozimi menjam za turne smuči, poleti pa za kolo. Tek ni edini šport, s katerim se podpišem in zato skrbim, da nikoli ne pride do monotonosti. Z motivacijo nimam težav, ker je enostavno nemogoče, da bi dan preživela med štirimi stenami, če zunaj sije sonce. Predvsem pa je moja glavna motivacija narava, hribi oz. vse večkrat tudi visokogorje in vse večkrat to postavljam na prvo mesto, mogoče kdaj tudi, ko to ni najbolj pametno.
Med tekom poslušam glasbo, sploh takrat ko tečem v klance in je moj pulz v rdečih conah. Všeč so mi trši ritmi, v mojih krajih rečemo, da poslušamo »jezno musko « :)

Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
90% časa tečem sama, ker zato tudi tečem – da se umaknem v svoj svet. Je pa vedno lepo, če se mi pri teku pridruži kdo izmed prijateljev in si tako z medsebojnim spodbujanjem prihraniva kakšen težji trenutek.

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Definitivno prvega polmaratona in maratona, ker sta to dve prelomnici, ki ju spoštuješ in se nanje pripravljaš. Pred kratkim pa sem bila tudi del ultra projekta prijatelja Anžeta Česna, kjer sem tekla brez cilja in se ustavila na 85 km. Tega teka ne bom pozabila predvsem zaradi družbe izjemnih fantov in deklet, od katerih sem se v slabih 12-ih urah naučila ogromno in se z njimi povezala na najbolj subtilen način. V takšnih podvigih se največkrat srečamo enako-misleči in zato je sklapljanje na energetskem nivoju toliko intenzivnejše.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
Zelo rada imam tudi kolo, tako cestno, kot gorsko. Pozimi precej časa preživim na smučkah, najraje nekje v gorah, kjer ni žive duše. Sicer pa se veliko raje kot peš, po mestu premikam z longboardom, poleti pa, kadar je čas in možnost, zelo rada wakeam.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Hrano obožujem in ne prenesem občutka lakote. Ni mi vseeno kaj vnesem v svoje telo in zato večinoma vnašam kvalitetno, zdravo hrano, z vmesnimi konkretnimi čokoladnimi prekrški, katerim se verjetno nobena ženska ne more ognit.

Kakšne tekaške načrte oziroma želje, imaš za v prihodnje?
Vse bolj se pomikam v gore, zato bodo tudi tekmovanja, ki se jih bom udeležila v letošnjem letu predvsem gorskega tipa (GM4O, Soča Outdoor maraton, Risnjak Trail, Učka Trail), izjemoma enega cestnega maratona (Bovški maraton) in Redbullovega WingsForLife.
V splošnem pa si želim, da bi tekla brez bolečin, da bom vedno znala pravilno dozirat treninge in da bom lahko tekla dokler bom živa, saj se le s tekom živo tudi počutim. :)

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom? Imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Zelo rada se družim z ljudmi, ki me dvignejo, ki mi pomagajo pri osebni rasti, ki se mi zdi zelo pomembna. To so ponavadi meni podobni športniki, ki se radi podijo po naravi in odkrivajo nove kotičke. Mi radi rečemo, da skupaj bežimo, … bežimo od mestne naglice in praznih govoričenj. Bežimo, ker iščemo prave ideje, iščemo stik s sabo in z naravo.
Poleg bežanja, pa mi je všeč tudi kreativno pisanje in fotkanje momentov, ki jih doživljam, kar skupaj združim na svojem blogu urshkaahac.com/. Vse skupaj ni na začetku nič posebnega, ko pa čez čas pogledaš starejše objave pa se zaveš kje vse si bil, kaj vse si doživel, … in takrat zadeva dobi izjemen pomen.
Sicer pa sem uspešno združila tudi študij in delo ter tako vzporedno že začela delovat v svojem Zasebnem Zavodu KinLab, kjer sem kinezioterapevtka, trenerka in maserka. Všeč mi je delo z ljudmi, ki živijo v športnem duhu in ta izobrazba mi je omogočila, da se z njimi povežem tudi na strokoven način. Vedno, ko lahko komu pomagam in prihranim kakšen korak bolečine, je to noro dober občutek in zato vem, da se bom tega dela še dolgo držala.