Od tekača na 400 m do svetovnega prvaka na 1500 m

V atletiki poznamo precej primerov, ko je 400-metraš podvojil svojo razdaljo in bil uspešen še v teku na dva stadionska kroga. Najznamenitejši primer je vsekakor Kubanec Alberto Juantorena, edini, ki se lahko pohvali z dvojčkom 400-800 na istih olimpijskih igrah (Montreal 1976), nam bližji primer pa je Luciano Sušanj. Rečan je bil najprej specialist za 200 in 400 metrov, nato pa presedlal na 800-metrsko razdaljo in na njej postal svetovni prvak

Precej bolj redki so primeri, ko nekdo preskoči vmesno disciplino. To je uspelo Kenijcu Elijahu Manangoiu, letošnjemu svetovnemu prvaku na 1500 metrov. Še leta 2013 je tekel predvsem na 400 metrov in bil četrti na kenijskem državnem prvenstvu. Tekel je zelo spodobnih 46,5, kar pa seveda še ne pomeni uspeha v svetovnem merilu.

Potem ko se mu ni uspelo uvrstiti na svetovno prvenstvo, je rekel trenerju, da želi teči na daljših razdaljah. »Sprva mi ni pustil teči na 1500 in je želel, da se posvetim teku na 800 metrov, a vedel sem, da je 1500 prava disciplina zame. «

Ni se zmotil: že naslednje leto je tekel 3:35,00, naslednje leto pa se s časom 3:29.67 izstrelil med najboljše tekače na svetu in postal svetovni podprvak.

A sledila je boleča izkušnja, saj je moral naslednje leto na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru zaradi poškodbe stegenske mišice odpovedati nastop v polfinalu. Očitno mu je slaba izkušnja dala dodatne motivacije za nadaljnje delo, saj je letos naravnost blestel. Osebni rekord je popravil na 3:28,80 in postal svetovni prvak v Londonu. Ciljev za naprej mu ne manjka, saj želi prihodnje leto zmagati na igrah Commonwealtha in osebni rekord spustiti na 3:26 in še nekaj. 3:26,00 je svetovni rekord v lasti legendarnega Maročana Hichama El Guerrouja ...