12.12.2017 AVTOR: L. Z.
Slovenski reprezentant Rok Puhar je v italijanskem mestu Reggio Emilia v maratonu z osebnim rekordom osvojil tretje mesto. V teku na 42 km je s časom 2;17:49 ure zaostal le za Jeanom Baptistom Simukeko iz Ruande (2:16:30) in Maročanom Younessom Zitounijem (2;17:06) ter znova potrdil normo za evropsko prvenstvo prihodnje leto v Berlinu.
Petindvajsetletni Puhar je aprila letos nastopil na svojem prvem maratonu v življenju ter v Hamburgu v Nemčiji s časom 2:18:22 izpolnil normo za svoje prvo veliko člansko tekmovanje; avgusta je bil nato na svetovnem prvenstvu v Londonu 66.
"Danes sem bil zelo vesel, ko sem videl izid v cilju, ker se mi tekma na SP v Londonu ni izšla. Zato je bil psihični pritisk pred tem kar velik. Zjutraj sem imel zaradi hrane težave z želodcem, pa še mraz je bil. Zato sem bil še bolj vesel v cilju, saj sem dosegel osebni rekord. Do državnega pa je še šest minut, kar je zelo veliko. Za EP naslednje leto sem v Hamburgu že potrdil normo in jo tokrat še nadgradil. Moj naslednji maraton bo na EP v Berlinu, vmes pa bom skušal izboljšati svoje dosežke na krajših razdaljah, " je za STA pojasnil Puhar.
Rezerve vidi v boljših vremenskih razmerah, kot jih je imel danes, za ostalo, kar mora izboljšati pri sebi, pa je okrepil svojo ekipo na čelu s trenerjem. "Pred mesecem dni sem se lotil drugačnega načina priprav in treningov, da bom za evropske razmere že za EP v Berlinu dobro pripravljen. Imam novega trenerja Blaža Čadeža, maserko, v zadnjem mesecu se je vključil psihoterapevt. Ko sem danes prišel v cilj, nisem bil pretirano utrujen, le psihično. To pomeni, da nisem šel na 'polno '. Imam še dve tekmi letos, bolj za sprostitev, pomembna bo bolj silvestrska v nemškem Trierju. Tam je osemkilometrski tek, eden najbolj znanih na svetu v tem obdobju, " je še povedal Puhar, ki podrobnejših načrtov za naslednje leto še ni napravil.
Na svojem facebook profilu je zapisal:
Za konec leta sem se torej lotil še enega maratona. Razlog je seveda ponesrečen nastop na SP v Londonu, ko sem od 12 km naprej tekel z rahlo natrgano stegensko mišico. Ker priprava na maraton zahteva določen čas, sem se ga lahko lotil šele v decembru, ko vremenske razmere niso več ugodne, ampak bil sem res odlično pripravljen. Hotel pa sem, da nastop ostane "skrivnost ", da ne bi bilo še dodatnih pritiskov in pričakovanj, saj mi to ne ustreza...
Mislim, da si Slovenija zasluži imeti odličnega maratonca in upam, da bo atletika kmalu bolje finančno podprta, saj vsak dan garamo in prenašamo nadčloveške napore. Jaz se bom v glavnem potrudil, da bom opravičil zaupanje in nanizal še veliko večje uspehe. Imam še ogromno rezerve in ob taki podpori vem, da mi/nam bo uspelo.