Regeneracija po ultramaratonu

Regeneracija po ultramaratonu
10.01.2014 AVTOR: Matej Zalar
Prejšnji teden sem odtekla prvi ultramaraton (75 km). Počutim se sicer presenetljivo dobro, vendar okrevanje zaradi mikropoškodb menda poteka več tednov. Ali lahko objavite jedilnik s hrano, ki pospeši proces regeneracije? Kje se nahajajo omega-3 kisline?

uploaded

Odgovarja Anita Kos, dipl. dietetičarka

Tekačica in triatlonka, ki je svojo ljubezen do športa in zanimanje za prehrano združila v športni dietetiki. V svoji zasebni praksi svetuje glede prehrane in vodi vrhunske in rekreativne športnike. Kot redna avtorica člankov o prehrani športnika sodeluje tudi z revijama Tekac.si in Bicikel.com.

Regeneracija je kompleksen proces, h kateremu lahko veliko (ne pa vse) pripomore ustrezna prehrana. V prvi fazi regeneracije je treba poskrbeti za rehidracijo in obnovo glikogenskih zalog, dolgoročno pa regeneracija organizma po tako velikem fizičnem naporu zahteva tudi primerno prilagoditev športne aktivnosti, dovolj spanja in določeno količino časa. Splošno pravilo pravi, da je za vsako pretečeno miljo potreben en dan počitka.

Za obnovo organizma so potrebni gradniki (beljakovine) in »delavci « v obliki vitaminov, mineralov in antioksidantov. Z vidika prehrane moramo torej poskrbeti, da uživamo visoko kakovostne vire beljakovin (meso, ribe, jajca, mlečni izdelki) ter sadje in zelenjavo, ki so bogati z vitamini in antioksidanti. Energijski vnos je glede na to, da je športne aktivnosti manj, zmanjšan, zato temu primerno zmanjšamo tudi vnos hrane. Seveda pa je pomembno, da v času regeneracije nismo energijsko podhranjeni. Vir ogljikovih hidratov naj bodo predvsem polnovredna žita in žitni izdelki. Hrano uživamo v petih do šestih rednih obrokih, v vsakega od njih pa vključimo nekaj sadja ali zelenjave. V osnovi gre torej za zdravo in uravnoteženo prehranjevanje, ki se mnogim zdi preveč preprosto, da bi mu pripisali čudežne učinke.

Omega-3 maščobne kisline so skupina maščobnih kislin, katerih različne vrste najdemo predvsem v ribjem olju, mastnih ribah, kot so skuša, sardina, losos in tuna, ter rastlinskih oljih kot so laneno, orehovo, repično, sojino in konopljino, pa tudi v nekaterih margarinah in živilih, obogatenih z omega-3 maščobnimi kislinami. Omega-3 maščobne kisline v ribah in ribjem olju se nahajajo v obliki EPA, v rastlinskih virih pa jih najdemo v obliki α-linolenske kisline, ki se mora v človeškem organizmu še pretvoriti v EPA. Izkazalo se je, da omega-3 maščobne kisline iz rastlinskih virov nimajo povsem enakih dobrodejnih učinkov kot omega-3 maščobne kisline v ribah, zato je priporočljivo posegati po obeh vrstah virov.

 


Imate vprašanje za naše strokovnjake?
Pošljite nam elektronsko pošto na
info@tekac.si

Značke: Prehrana
Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ