Robert Kotnik: "Pri 1:10 na polovici, sem videl da se mi ne bo izšlo!"

Žani Jereb je pretekli ponedeljek uspel odličen tek, ki ga je kljub vetrovnemu vremenu uspela kronati z novim najboljšim osebnim časom, ki obenem pomeni odlično izhodišče za nastop na OI. 2:39:47 je sedaj čas, ki bi ga morali s svojim nastopom preseči Mateja Kosovelj in Danej a Grandovec, ki sta bili poleg Neže Mravlje(2:40:44) in Helene Javornik(2:48:34) resni kandidatki za maratonsko vozovnico v London. Njuni nastopi sledijo v kratkem, prav tako pa tudi nastopi moških kolegov, od katerih je letos na maratonski razdalji zaenkrat nastopil le Robert Kotnik.

Robert je za svoj nastop prav tako izbral Utrecht, ki slovi po tem, da je tamkajšnja proga relativno ravninska in hitra. S trenerjem Romanom Kejžarjem in ekipo, v kateri je bila tudi Žana Jereb, se je na Nizozemsko odpravil z visokimi ambicijami, vendar se mu nastop ni izšel povsem po pričakovanjih. Z njim smo se pogovarjali po povratku v Slovenijo, ko je že opravil analizo svojega nastopa.

Robert, v Utrechtu se vam bojda ni izšlo vse po načrtih in ste svoj nastop zaključili kmalu po polovici maratona. Kaj se je dogajalo na progi?

Glavni zaključek bi bil ta, da enostavno ni bilo pogojev za dober rezultat na katerega smo ciljali, tako da sem se odločil in svoj nastop zaključil kmalu po enaindvajsetem kilometru. Skupina, v kateri sem tekel je bila sicer v redu in zadosti hitra, vendar sem imel nekaj smole, saj sem se grdo spotaknil na eni od ležečih ovir na cestišču – t.i. policajev – in za nekaj trenutkov izgubil svoj ritem. Pri takšnem tempu zna biti potem kar težko ujeti nazaj pravi ritem, za nameček pa sem bil še dosti višji od ostalih v skupini, in sem bil zaradi tega skoraj brez zavetrja, ki bi mi ob takšnem vetru še kako pomagal. Drugače bi bilo seveda, če bi imel svoje narekovalce ritma, tako pa tudi tisti v glavnini niso bili kaj prida in njihov tempo ni bil ne vem kako hiter.

Ste lahko bolj specifični - o kakšnem tempu govorimo?

Sprva je šlo lepo in okoli 3:10/km, ko pa sem ostal sam, sem imel težavo teči že pod 3:20/km. Moj namen je bil teči pod dvema urama in osemnajst minut, v skrajnem primeru vsaj pod dvema urama dvajset, ko pa sem imel na polovici čas okoli ure in deset minut, sem se dokončno odločil, da odstopim. In nisem se zmotil, saj je na koncu zmagovalec v cilj prišel s časom 2:19:10. Pogoji niso bili idealni in kadar je v igri norma za olimpijske igre, se izplača rajši odstopiti in srečo poizkusiti drugje.

Glede na povedano imate verjetno v mislih že svoj naslednji nastop na enem od prihajajočih spomladanskih maratonov?

Tako je! Sprva smo mislili, da bi se čez teden dni pridružil Primožu(Kobetu) in Tonetu(Kosmaču, op.p.) v Linzu, a po nekaj treningih sem ugotovil, da bi bilo najbrž najbolje počakati še kak teden. Tako imam sedaj v mislih prvi vikend v maju, ko bom nastopil v Hannovru ali pa v Salzburgu – glede tega se še nisem odločil, a še imam nekaj časa za prijavo. Najbolj bistveno je, da lahko do tedaj opravim še kvaliteten tritedenski cikel treninga, kar je zagotovo boljše, kot da grem sedaj na pol spočit v Linz.

V Utrechtu ste v cilj pritekli predčasno in ste nato lahko spremljali prihod Žane Jereb v cilj s časom, ki je bil najbrž tudi za vas nekoliko presenetljiv. Kakšno je bilo nato vzdušje v slovenskem taboru?

Jah, res je bilo fantastično! Pričakovali smo čas pod dvema urama in triinštirideset minut, tekla pa je skoraj štiri minute hitreje, tako da nas je njen rezultat še dodatno presenetil. Vsekakor pravi uspeh za slovensko žensko reprezentanco! Sedaj moramo še počakati na nastopa Mateje in Daneje, a vsaj eno potnico imamo že sedaj. In ob takšnih rezultatih človek zagotovo dobi le še dodaten zagon za nadaljno delo in treninge.

Robert, veliko sreče v Hannovru oziroma Salzburgu, in naj vam bodo pogoji naklonjeni, da  vam uspe teči dober rezultat, o čemer bomo z veseljem poročali tudi na naši spletni strani.

Najlepša hvala!