Izleti - Iz Završnice do Roblekovega doma na Begunjščici(1657m)

Iz Završnice do Roblekovega doma na Begunjščici(1657m)
05.05.2013 AVTOR: Jure Jeraj
V istem tednu kot se je najprej odvila gorsko tekaška tekma na Roblek, sva se tudi midva podala ...

V istem tednu kot se je najprej odvila gorsko tekaška tekma na Roblek, sva se tudi midva podala na nedeljski tek do zgoraj omenjenega doma.

Ker sva predvidevala, da bo časovni okvir teka ravno pravšnji po začrtanem programu, je bil izbrani izlet tudi po koncu prava odločitev. Iz bližnje Žirovnice sva se tokrat za spremembo v Završnico odpeljala z avtomobilom, se peljala do jezera in nato še približno 2,5 kilometra po makadamski cesti do hidro elektrarne, kjer sva na desni strani parkirala.

Po makadamu sva odtekla v smeri proti Tinčkovi koči in precej hitro premagovala rahlo dolgočasno cesto. Nazadnje sva tu tekla pozimi, ko je bila cesta dobro prekrita z debelejšo odejo snega. Pot, ki se v veliki meri konstantno vzpenja, na mestih dobro dvigne svoj naklon.

Po približno 40-ih minutah teka sva prišla do »razpotja «, kjer lahko po makadamski cesti nadaljujemo v smeri proti izviru Završnice, če pa skrenemo desno, pa zavijemo na lepo gozdno pot, ki pelje proti Robleku. Ker je zelenenje narave v polnem zamahu sva se tekajoča skozi pravljični gozd počutila kot v palčkovi deželi.

Nezahtevna pot preko gozda zavija rahlo v desno in nas počasi pripelje do bolj strmega terena, ki se po melišču vzpenja naravnost proti vrhu grebena, ki nas po premaganem malce zahtevnejšem terenu pripelje na greben, od koder ni več veliko do Roblekovega doma.

Ker sva tako kot po navadi imela s seboj tudi štirinožno prijateljico, sem na vmesnih delih, kjer se še vedno zadržujejo manjše količine snega ali ledu, bil malce v zadregi kako bomo nadaljevali, a je Cleina agilnost in živalska spretnost ta dvom hitro pospravila v žep.

Do doma, ki je bil ne glede na meglen in vlažen dan odprt, smo pritekli v 71-ih minutah in začrtani časovni plan malenkost skrajšali. Ne bom rekel, da ni ugajalo. Opisana pot je do Tinčkove koče in še malo naprej, do razpotja kjer se odcepimo na desno, predvsem za pohodnike lahko precej duhamorna. Je pa drugi del poti, skozi krasen gozd in precej strm svet melišča, ki zavije pod skalno steno, toliko lepši in vreden začetnega truda.

Seveda pa se da z avtom pripeljati tudi do Tinčkove koče in se vlečenju po makadamski cesti elegantno izognete. A na ta način si tisti, ki ste hitrejših nog, pot precej skrajšate.

 

 

 

Komentarji
Revija
BREZPLAČEN IZVOD
KOMPLET REVIJ