Andrew Murray: Močan trening in dober spanec sta precej pomembnejša od fensi ure

V intervjuju za Guardian je med drugim govoril o maratonu v Mongoliji, prednostih in slabostih teka ter podelil nekaj nasvetov.

Ste se pred kratkim podali na kakšno avanturo?

Konec Januarja sem tekel na Džingiskanovem maratonu v Mongoliji. Pri minus 32 stopinjah Celzija je bilo še hladneje kot v mojem domačem Aberdeenu. Sedaj spet delam na Škotski tekaški kliniki (Scottish Running Clinic).

Kaj sledi?

V tem letu bom večinoma tekel po Veliki Britaniji, kar je super, saj obožujem njen hribovit teren. S prijateljem se bova odpravila na tek »Ryder Cup « (prestižno golf tekmovanje med ZDA in Evropo). Začela bova v Angliji in tekla do Pariza, kjer bo naslednji Ryder Cup tudi odigran. Tako kot tek imam rad tudi golf – oba sta dobra za zdravje.

Kje najraje tečete?

The Isle of Skye na Škotskem. Prav epsko izgleda, ko te obkrožajo vse te gore, ima pa tudi nekaj lepih grebenov, na katere se lahko povzpneš. Še vožnja z avtobusom je tam čudovita. Je pa res, da so tukaj mušice poleti velike kot golf žogica.

Se spominjate vaše prve tekme?

Bil sem tretji na šolskem krosu, s čimer sem se uvrstil v ekipo za škotsko prvenstvo, a smo na prizorišče prispeli teden dni prepozno – naš učitelj je napačno prebral razpis.

Kaj svetujete, če vas ljudje vprašajo za nasvet glede treningov?

Naj začnejo počasi in na tem gradijo. Tako se lahko izognejo poškodbam. Naj se prijavijo na tekmovanje, na katere si res želijo nastopiti. Poleg tega se morajo primerno prehranjevati in spati najmanj sedem ur. Trenirati je precej lažje, če zadosti spimo.

Imate kdaj probleme z motivacijo?

Na določeni točki jih ima vsak tekač. Večinoma si ultramaratone razdelim na manjše razdalje: precej lažje se motiviraš, da prideš do naslednje kontrolne točke, kot pa da razmišljaš o celotni razdalji. Vselej si tudi pustim budilko na drugi strani sobe – da moram vstati, če jo želim utišati.

Med tekom poslušate glasbo?

Običajno ne. Večino časa sem zadovoljen, da med tekom opazujem okolico in se pogovarjam s prijatelji. Včasih, če tečem 80 kilometrov ob nekem rečnem kanalu – torej zelo monotono –, si zavrtim malo glasbe, da se zamotim. Nazadnje sem si sposodil bratov iPod, a je na njem imel samo sranje.

Imate radi tekaške naprave?

Ja, tekaške copate. Trenutno so to Merrell All-Out Crush. Moja stopala so moje orodje in nanje moram paziti. Nisem ravno pristaš različnih naprav. Menim, da so močan in pameten trening, pravilno prehranjevanje ter zadosti spanja precej pomembnejši od fensi ur in podobnega. Kenijcem gre prav dobro brez, v zahodnem svetu smo preveč obremenjeni z njimi. Ko tečem v hribe, vzamem s sabo oblačila, telefon, da posnamem nekaj slik, imam kompas, zemljevid …

Kaj je pri teku najslabše?

Čistiti umazane nogavice in copate po dnevu v hribih. Grozno.

Pa najboljše?

Videti stvari. Prepričan sem, da med tekom vidiš ter celo vohaš in slišiš precej več kot na kolesu. Poleg tega me redna vadba ohranja srečnega.

Kaj si privoščite po tekmi?

Nekaj proteinov (da »popravim « mišice) in ogljikovih hidratov (da zapolnim zaloge goriva, ki sem jih porabil). Recimo piščančji sendvič ali pečen krompir s tuno. Moja razvada pa so banane z jajčno kremo – oba z mojo dveletno hčerjo jih obožujeva.

Kaj jeste pred pomembno tekmo?

Odvisno. Za običajno tekmo zadostuje okoli sto gramov ogljikovih hidratov dve uri pred začetkom – nekaj banan ali sendvič. Le nekaj malega, saj se dobro najem prejšnji večer. Če pa tekmujem na zelo dolgi razdalji, preko 160 km, pa tudi na dan tekme pojem nekaj obilnejšega.

Ste kdaj tekli bosi?

Odrasel sem v Keniji, tako da sem kot otrok tekel naokoli in igral nogomet brez obutve. Ko sem prišel na Škotsko, se mi ni zdelo naravno, da imam stopala stalno v čevljih, a je bilo zaradi snega in mraza potrebno. Danes si težko zamislim, da bi tekmoval brez tekaških copat.

Koga bi raje gledali, Moja Faraha ali Usaina Bolta?

Obe legendi sta zelo zanimivi. Bolt zaradi vzdušja, ki ga ustvarja okoli sebe, Farah pa zaradi osredotočenosti in trdega dela, ki ga ja vložil, da je postal najboljši v svojem poslu.

Kdo je vaš najljubši tekač?

Kilian Jornet je izjemen: meni, da je povsem normalno teči na Matterhorn. On je kralj ultra dolgih razdalj. Tudi Kenenisa Bekele je tekač, ki ga mnogi občudujejo. Zastrašujoče je pomisliti, kaj vse bi lahko storil, če bi ostal zdrav skozi vso kariero. A je moram nekoga izpostaviti, je to moja žena Jennie. Maratone je tekla že pred mano in zmerom znova se lahko nasmeje v cilju – kar se mi zdi, je zelo pomembno (predvsem za fotografiranje).

Prevedeno in povzeto po prispevku Andrew Murray: 'Training hard and sleeping well are far more important than fancy watches ', ki je v celoti dostopen tukaj.