Badwater 135

Letošnja preizkušnja Badwater 135, vsaj na papirju ni skrivala večjih imen. Poleg lanskega zmagovalca Oswalda Lopeza, pa Zacha Gingericha in še nekaterih – sicer bistveno bolj odmevnih, a glede rezultatov vsekakor ne vrhunskih imen – tekmovalcev, kot sta npr. Dean Karnazes in Marshall Ulrich, ni bilo pričakovati večjih presenečenj. No, na koncu se je izkazalo, da je ‘tiha voda’ še vedno tista, ki bregove dere. Tokrat je bil to Mike Morton, nekdaj izjemni ultra tekač, ki pa je konec devetdesetih svoje copate zaradi poškodbe in pomanjkanja motivacije obesil na klin za dvanajst let.

218 kilometrov peklenske vročine in razbeljenih cest, kjer se bojda topijo celo podplati tekaških copat, če predolgo stojimo na mestu, je od 16. do 18. julija gostilo tradicionalni Badwater 135 v Dolini smrti. To ultratekaško preizkušnjo zelo dobro poznamo tudi Slovenci, saj se je je kar dvakrat zelo uspešno udeležil tudi Dušan Mravlje, ki je leta 2000 tam osvojil drugo mesto za slovitim Anatolijem Kruglikovom, nato pa se je v Ameriko vrnil še leta 2006, ko je zasedel 12. mesto.
No, letos žal nismo imeli svojega predstavnika, smo pa lahko bili priča izjemni predstavi Mikea Mortona(22:52:55), ki je – verjeli ali ne – rekord proge zgrešil za manj kot minuto in pol! Na drugem mestu je pristal lanski zmagovalec Oswaldo Lopez(23:32:28), tretji pa je bil prav tako nekdanji zmagovalec, Američan Zach Gingerich(25:49:40). V ženski kategoriji je bila brez konkurence Japonka Sumie Inagaki, ki je v cilj pritekla s časom 29:53:09.

Dobremu rezultatu v prid govorijo tudi nekoliko nižje tempreature, ki so letos vrhunec dosegle ‘zgolj’ pri 42 stopinjah Celzija, kar je skoraj deset stopinj manj od povprečnega vsakoletnega maksimuma na dan tekmovanja.