Mag. Aleš Vičič: "Vsak previsoko zastavljen cilj ima v nedeljo lahko za posledico negativen psihološki stres!"

Pred nedeljskim maratonom smo se pogovarjali s strokovnjakom s področja športne psihologije mag. Alešem Vičičem, ki je v svoji bogati karieri svetoval in pomagal do uspehov mnogim slovenskim vrhunskim športnikom. Četudi se morda vrhunski razred tekačev na 17. Ljubljanskem maratonu bistveno razlikuje glede rezultatskega vidika, so morda pričakovanja posameznika ter motivacija tekačev v rekreativnem, dostikrat enako visoka in zavzeta, pri čemer je psihološka pripravljenost lahko enako ključna za končni uspeh.

“Marsikateri rekreativec se lahko upravičeno sprašuje ‘Zakaj sploh psihološka priprava pred nastopom na maratonu?’ in to je povsem normalno vprašanje. Vendar le do točke, kjer tekač teče iz užitka, da torej počne to izključno zase in za svojo dušo, ter pri tem ni pretirano obremenjen z visokimi pričakovanji,” pove mag. Vičič. Vendar pa vemo, da je danes raven rekreativcev v Sloveniji že zelo visoko, tako da se je upravičeno vprašati tudi, kako objektivna so njihova lastna pričakovanja. “V primeru, ko si nek tekač zastavi pretirano visoka pričakovanja, lahko hitro pride do psiholoških stresnih obremenitev, zlasti če ne vemo povsem dobro, kaj pričakovati med samim nastopom! Tukaj lahko naredimo ogromno na osebnem nivoju, s čimer se izognemo tudi morebitnim nevšečnostim na progi.” Pri tem mag. Vičič opozori na težo posameznikovih pričakovanj ter tudi posledic, ki se jih je pomembno zavedati pred in celo med samim nastopom, ki nam lahko bistveno olajšajo našo nedeljsko tekaško izkušnjo.

“Vsi imamo svoja lastna pričakovanja, želje, potrebe in v tem primeru - športne ambicije. Vendar je dobro da smo pri tem seveda čim bolj realni,” pove Vičič. Svoja pričakovanja je torej dobro uskladiti s preteklimi izkušnjami, trenutno pripravljenostjo in dnevno razpoloženostjo, ter kar se da objektivno držo glede tega, česa smo v resnici zmožni. “Naj si bodo pričakovanja rezultatska, na osebnem nivoju, ali pa si morda le želimo teči skupaj s prijateljem, ki je nekoliko boljši od nas, vsak previsoko zastavljen cilj ima za posledico lahko negativen psihološki stres!”

“Če je tak stres previsok, lahko povzroči negativne efekte, kot so: povišan utrip srca, povečana frekvenca dihanja, zakrčenost mišic in posledično slabša tehnika teka, ter še kakšne druge notranje, hormonalne spremembe.” V primeru ko govorimo o ekstremnem psihološkem stresu – posamezniki se seveda različno odzivamo na stres in je torej tudi točka, ‘ekstremnega stresa’ različna od človeka do človeka – se lahko telo utrudi že celo pred samim fizičnim nastopom, tako močan je lahko vpliv. V dneh pred tekmovanjem nastopijo motnje spanja, pomanjkanje apetita in mišična zakrčenost, kar pomeni slabšo regeneracijo pred tekmo. “Obstajajo specifične metode, ki lahko odigrajo ključno vlogo v kritičnih trenutkih, ko lahko psihično razpoloženje pretirano vpliva celo na procese v telesu. Tako poznamo tehnike sproščanja: stretching, zavestno umirjeno dihanje, avtogeni treningi, joga, meditacija,… “ Vse te metode lahko izvajamo v dneh pred nastopom na maratonu in tako pridemo na štart pripravljeni, razbremenjeni in spočiti. “Poleg priprav doma, pa poznamo tudi nekaj kratkoročnih tehnik, ki jih lahko izvajamo celo med samim tekom, ki nam prav tako lahko olajšajo naš nastop: intervalno globoko dihanje, sproščanje obraznih mišic, rok in ramenskega sklopa. Če bo telo med nastopom relativno sproščeno, potem lahko pričakujemo, da bomo tekli bistveno lažje,” še nadaljuje mag. Vičič.

Pomembna je tudi vizualizacija našega nedeljskega nastopa, kjer je olajševalna okoliščina tudi ta, da ulice Ljubljane in traso maratona relativno dobro poznamo. “Še bolj kot to, da si vizualiziramo kje bomo tekli, je pomembno, da si v mislih predstavljamo določene odseke trase in se pri tem vživimo v vlogo in način kako bomo tekli. Specifičen primer ljubljanskega maratona je zaključni odsek zadnjih petih kilometrov po Dunajski cesti, kjer si je dobro vnaprej predstavljati kako se bomo spopadli s to dolgo ravnino.” Kar nekaj skrbi pa v zadnjih dneh povzročajo tudi neugodne vremenske napovedi, ki tekačem vlivajo še dodaten faktor strahu in nesigurnosti, ob tem pa so se hitro pojavili tudi nasveti strokovnjakov, kako ravnati, kako biti oblečen, koliko jesti in piti. “Vsi ti nasveti zagotovo niso zaman in jih je vredno upoštevati. Zavedati se moramo tudi, da moramo svoja pričakovanja prilagoditi specifičnim novonastalim razmeram. Tek pri idealnih petnajstih stopinjah Celzija ali pa tek pri ledišču, zagotovo ne prinašata enakih rezultatov in tega se je dobro zavedati že pred štartom,” še zaključi strokovnjak športne psihologije mag. Aleš Vičič.