Na štiri oči z Metko Jug

Kdaj in zakaj si se pričela ukvarjati s tekom?
S tekom sem se začela ukvarjat pred približno osmimi leti, ko mi je zaradi družinskih in službenih obveznosti začelo zmanjkovat časa za plezanje, s katerim sem se pred tem aktivno ukvarjala 15 let. Sprva mi je tek pomenil zgolj »nadomestek « za plezanje. Pa niti ne preveč prijeten in zanimiv … A več kot sem tekla, bolje sem se počutila. In vedno bolj všeč mi je postajalo. V roku enega leta sem imela trenerja in resne tekaške plane.

Kaj je pri teku tisto, kar ti je najbolj všeč?
Da je vse odvisno samo od mene. Tečem lahko kadarkoli, kjerkoli in ob kakršnemkoli vremenu.

Zakaj je prav tek šport, ki mu posvečaš največ časa?
Tek pravzaprav nikoli ni bil moj edini šport, vedno me je zanimalo še kaj drugega. Je pa nad drugimi športi začel prevladovati, ker je organizacijsko enostaven in v primerjavi z drugimi športi časovno najmanj potraten.

Kaj ti je tek dal?
Zadovoljstvo in dobro počutje. Predvsem pa nove prijatelje.

Kako potekajo tvoji treningi?
V zadnjih dveh letih, ko sem se začela ukvarjat s triatlonom, tečem tri do štirikrat tedensko. Tedensko pretečem okrog 40 kilometrov. Večino treningov opravim na poljskih poteh, enkrat do dvakrat na teden pa tečem tudi na stadionu.

V zadnjih dveh letih me je začelo zanimati vse, kar je povezano s treniranjem, tako da si tudi plane treningov skušam sestaviti sama. Seveda pa pri tem ne gre brez pomoči in nasvetov trenerjev in sotekmovalcev v klubu.

Motivacijo za treninge mi predstavlja tekma, za katero se pripravljam. Druge motivacije ne rabim.

Glasbe pa med tekom ne poslušam, me moti. Rada slišim, kaj se dogaja okrog mene.

Tečeš sama ali za to potrebuješ družbo?
Večino tekaških treningov opravim sama, kar mi tudi najbolj ustreza. Se pa predvsem zaradi dobre družbe občasno rada udeležim skupinskega klubskega treninga. Pa kak zajec za kak težji trening tudi prav pride … 

Katerih tekov ne boš nikoli pozabila?
Pravzaprav se najbolj spomnim tekem, na katerih je šlo vse narobe oziroma na katerih sem najbolj trpela. Pa ne v slabem smislu. Mislim, da so mi ti teki najbolj ostali v spominu zato, ker sem se ob njih zelo veliko naučila, tako o teku kot o sebi.
Na primer prvega maratona v Firencah, kjer sem tekla kar precej prehlajena, v dežju pri petih stopinjah. Nikoli ne bom pozabila trpljenja v zadnjih dveh kilometrih, predvsem pa ne 500-ih metrov od cilja do kamiona z oblekami … Ljubljanskega maratona, kjer so me na 25-km začeli grabiti krči, pa sem kljub temu zdržala do konca in to v solidnem času. Maratona v Trstu, kjer je šlo vse narobe do te mere, da sem odstopila … Predvsem pa ne bom pozabila 21 km teka po 1,9 km plavanja in 90 km kolesa na polovičnem IRONMANU septembra v Puli, kjer sem imela spet težave s krči, pa sem se, sicer z veliko muko, v najdaljših dveh urah mojega življenja vseeno uspela prebiti do konca.

Se ob teku ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
V zadnjih dveh sezonah sem se začela spoznavati s triatlonom. Tek torej kombiniram še s plavanjem in kolesarjenjem. Vsak teden ob tekaških treningih poskušam opraviti še tri plavalne in tri kolesarske treninge.

Kako pa skrbiš za prehrano?
Predvsem skrbim, da pojem dovolj, tako »energetsko « kot »vsebinsko «. Trudim se jesti raznovrstno, predvsem pa svežo, doma pripravljeno hrano. Vsake toliko časa se pa tudi pice in piva ne branim. Hrane, za katero se mi zdi, da ni dobra zame oziroma moja otroka, ne kupujem, zato je niti nimam priložnosti jesti. Prehranskim modnim smernicam se izogibam v največji možni meri, čeprav me vsake toliko kakšna za trenutek tudi »potegne « (pa na srečo hitro mine). Glede na trenutne smernice pojem mnogo preveč ogljikovih hidratov.

Kakšne tekaške načrte in želje imaš za v prihodnje?
Trenutno so vsi načrti usmerjeni v triatlon. Kar se pa teka tiče – imam še neporavnane račune z maratonom …

Kaj še počneš poleg ukvarjanja s tekom, imaš tudi kakšne druge hobije in kakšna je tvoja poklicna pot?
Ob dveh otrocih in službi ne ostane prav veliko prostega časa. Praktično vsega porabim za treninge. Če bi imel dan par ur oziroma teden kak dan več, bi še vedno šla kdaj plezat, mogoče bi vzgojila kakšno zelenjavo, spletla kako kapo, prebrala kakšno knjigo več, se večkrat dobila s prijateljicami in prijatelji … Pa malo večkrat ležala na kavču. :)