Paleo dieta - pravilna izbira za tekača?

Okrepite svoj imunski sistem in pospešite mišično regeneracijo z nekaj osnovnimi spremembami v vašem prehranskem načrtu.

Potem ko je Nell Stephenson staknila parazita med tekmovanjem Ironman leta 2004, je posegla po predpisanih zdravilih, a njeno stanje se je kvečjemu slabšalo. Čeprav je vedno jedla zdravo, se je izkazalo, da je njeno telo razvilo netoleranco do glutena ter resne trebušne težave. Odločila se je, da preizkusi s Paleo dieto, katere princip je, da naj bi ljudje jedli približno tisto, kar smo jedli po naravni poti v obdobju paleolitika, torej pred agrikulturno revolucijo.

“V treh dneh sem se počutila bolje,” je rekla Stephensonova, ki je med drugim tudi trenerka in svetovalka za prehrano in ki zdaj piše popularen blog Paleoista, z istim naslovom pa je izšla tudi njena knjiga.

Paleo dieta je začela pridobivati na popularnosti, porajalo pa se je vprašanje, kaj storiti z ogljikovimi hidrati, ki jih tekači in vzdržljivostni športniki tradicionalno potrebujemo pri športnih naporih. Paleo namreč te zavrača in je sestavljena izključno iz pustih beljakovin, zdravih maščob, ter svežega sadja in zelenjave. Pri tem se povsem izogiba tudi mleku in mlečnim izdelkom, žitaricam, stročnicam in kakršnikoli procesirani hrani.

Večina športnikov se že sama po sebi nagiba k pustim beljakovinam in svežemu sadju ter zelenjavi, a ob tem se še vedno močno zanašajo na žitarice, sladkorje in škrob. A, tudi športniki lahko veliko pridobijo s Paleo dieto, z nekaj preprostimi prilagoditvami, pravi Joe Friel, trener ameriške olimpijske triatlonske reprezentance: “Paleo nudi boljšo regeneracijo na dolgi rok!” Ključ je v razdelitvi športnikove diete po fazah. Večino obrokov naj bi se držali Palea, medtem ko bi pred, med in direktno po treningu, lahko prišle v poštev nekatere spremembe. Dve uri pred dolgim treningom ali tekmo, bi moral športnik zaužiti hrano z nizkim do srednjim glikemičnim indeksom in z majhno vsebnostjo vlaknin, medtem ko naj bi med vadbo še vedno potrebovali hitro prebavljive oglikove hidrate v obliki gelov in izotoničnih pijač. Med kratkimi vadbami, ki so krajše od ene ure, pa naj bi športniku zadostovala samo voda.

Sčasoma naj bi športnik, ki uživa hrano z nizko vsebnostjo hidratov, naučil svoje mišice da izkoriščajo več energije iz maščobnih zalog, kar je bolj efektivno in poleg tega še znižuje krvni sladkor. Joe Friel je te spremembe zaznaval v obdobju šestih do osmih tednov po tem, ko je prešel na Paleo dieto.

Nasvet strokovnjaka:

Nemudoma po vadbi naj bi športnik zaužil regeneracijski napitek z ogljikovimi hidrati in beljakovinami v razmerju 4:1. Vnos hrane v tem kratkem obdobju po vadbi je ključno za regeneracijo in mišično obnovo. V nekaj urah po treningu naj bi nato segli po ogljikovih hidratih in po možnosti ne-Paleo prehrano, kot so testenine, štručke in podobno, saj je visok delež glukoze nujno potreben za obnovitvene procese v telesu. Najboljša izbira, pravi Friel, so rozine, krompir ter sladek krompir.

Glavna težava pri Paleo dieti prihaja iz njenega nerazumevanja, ter nenačrtnega sledenja in poslušanja svojega telesa. Pomembno je, da razumemo, da Paleo ni nizkokalorična dieta, temveč kvečjemu bolj zdrav način prehranjevanja, ki na pravilen način skrbi za vnos vseh pomembnih sestavin za delovanje organizma.

Joe Friel zaključi, da ima Paleo – za razliko od vseh visoko škrobnih in sladkorja polnih diet, ki se jih poslužujejo športniki – predvsem koristi: v telo vnaša več vitaminov ter antioksidantov, ki zagotavljajo močnejši imunski sistem; povečano porabo maščob, kar pomaga vzdržljivostnim športnikom; uravnotežene PH vrednosti v telesu; ter boljše vzdrževane in regenerirane mišice. Vse to pa vas na dolgi rok dela hitrejše.

Povzeto po izvirnem članku Is Paleo diet the right choice for runners?